Pred izdelki prednikov čuti ponižnost

Škofja Loka – Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je na mladinskem oddelku v prostorih nekdanje Name 10. februarja pripravila Torkov večer. Ker bo po več kot desetletnem premoru v Škofji Loki zopet uprizorjen Škofjeloški pasijon, so v letošnji sezoni v okviru Obrazov slovenskih pokrajin v goste povabili rojakinjo mag. Blanko Avguštin Florjanovič, priznano konservatorsko-restavratorsko svetnico, ki je med drugimi znanimi deli restavrirala režijsko knjigo Škofjeloškega pasijona.

Blanka Avguštin ​Florjanovič je ena izmed vodilnih strokovnjakinj v Sloveniji za konserviranje in restavriranje knjig, papirja in pergamenta, zaposlena je v Arhivu Republike Slovenije. Za svoje delo na primeru originalnega izvoda Dalmatinove Biblije je prejela priznanje Mirka Šubica za izjemna dela. Svoje znanje individualno in v obliki tečajev predaja domačim in tujim konservatorjem-restavratorjem, študentom evropskega programa Erasmus in drugim zainteresiranim poslušalcem. Je aktivna članica Društva restavratorjev Slovenije in članica Arhivskega društva Slovenije. V pogovoru, ki ga je vodila Monika Tavčar, je kot iskriva sogovornica predstavila zanimivo pot svojega strokovnega usposabljanja, saj za njeno področje pri nas ne obstaja formalni študij. Odraščala je na domačiji Pri Matevžu na Godešiču, kjer jo je zaznamovalo kmečko delo, kar jo je tesno povezalo z naravo. Ta povezanost odzvanja tudi v njenem sedanjem poklicu in ji je pri tem v pomoč, saj laže razume način razmišljanja ljudi iz preteklosti, ki so ustvarjali predvsem iz narave in po njenih zakonih. Dodiplomski študij je končala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala iz bibliotekarstva in knjigarstva. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer je magistrirala z nalogo Minimalni posegi na srednjeveških vezavah. Kot veliko srečo šteje srečanje s profesorjem dr. Christopherjem Clarksonom z univerze v Oxfordu, enim od osrednjih strokovnjakov na področju konservacije zgodnjih tiskov. Poudarila je, da se pri svojem delu počuti ponižna pred znanjem, ki so ga imeli predniki pri izdelavi knjig. Gre za izdelke, ki so preživeli stoletja, do današnjih dni in nosijo za narodno zgodovino pomembne zapise, zato čuti veliko odgovornost pri njihovi obravnavi. Pri njenem delu je potrebnega veliko znanja in stalnega izpopolnjevanja. Na pogovor je prinesla nekaj svojih izdelkov, rekonstrukcij starih knjig iz historičnega papirja, pergamenta in lesa, da so si jih obiskovalci lahko ogledali v živo.