Pozdravljen, ti, ki bereš

»Pozdravljen, ti, ki bereš ... je klic iz srednjega veka, ko se prepisovalec in urejevalec izbranih besedil obrača k nam, bralcem njegovih vrstic, in nam želi srečo. Odtlej je minilo skoraj šest stoletij in tistih prostorov komende nemškega viteškega reda v Ljubljani, kjer je zapisal pozdrav, zdaj ni več. Vendar je neposredni nagovor ustvaril most med nami in počutimo se povabljeni v svet, ki je zdrsnil v preteklost, od katerega je ostalo prav malo besedil, a so ohranjena toliko dragocenejša. Prepisovalci, avtorji, bralci, lastniki in drugi zaljubljenci v zapisano besedo so se začeli iz srednjeveških okolij vračati v našo resničnost v prejšnjem stoletju: res so številna imena, dopolnjena z nekaterimi podatki, dobila prostor že v zgodnjih znanstvenih katalogih srednjeveških rokopisov vsaj v poznem 18. stoletju, a poznejši medievist, ki je z več zornih kotov pogledal na ustvarjeno delo, je rokopise postavil v zgodovinsko resničnost ob času nastanka in v epizode poznejšega branja, v umetnostne tokove, v sociološke in antropološke danosti. Raziskovalec, ki je hotel vrniti glas pred stoletji zapisani besedi, ki ga je zanimalo razmerje med pisavo in njeno obliko ter vplivanje zapisanega na dojemanje bralcev, se je poglobil v nove raziskovalne teme že pred več desetletji. V drugi polovici 20. stoletja so se začeli spreminjati večstoletni nazori o srednjeveških družbah in zrelosti posameznih pokrajin …« /…/ »To izjemno in izvirno delo je pomembno za zgodovinopisje, umetnostno zgodovino, primerjalno literarno vedo in kulturologijo. Ugotovitev avtorice, da je bila knjižna kultura v srednjem veku na naših tleh neprimerno bogatejša, kot smo domnevali doslej, bistveno spreminja in dopolnjuje našo vednost o tem obdobju. Gre za vrhunsko in prelomno znanstveno raziskavo. Čeprav etnična pripadnost v srednjem veku ni bila bistveno določilo, nam ne more biti vseeno, kakšna je bila zgodovina kulture v naših krajih. Nataša Golob prepričljivo dokazuje, da srednjeveške slovenske pokrajine niso bile provinca brez knjig, temveč enakopraven segment tedanje evropske kulture. Upravičeno je mogoče pričakovati, da bo s tem delom avtorica vplivala tudi na dvig slovenske kulturne samozavesti.« (str. 8–9)

Navedena odlomka sta iz uvoda Nataše Golob, avtorice te izjemne knjige, in iz predgovora, ki ga je vanjo napisal Boris A. Novak. Nataš Golob (roj. 1947) je po stroki umetnostna zgodovinarka, njeno življenjsko delo pa je raziskovanje srednjeveških rokopisov in umeščanje le-teh v naš čas. Knjige, kot je ta, nas resnično bogatijo. In s klicem iz srednjega veka pozdravljajo vse, ki si bomo vzeli čas za njeno branje …