Poštni žigi kot ogledalo časa

Jezersko – Na območju današnje Slovenije, ki je sredi 19. stoletja večinoma spadalo pod Avstrijsko cesarstvo, so poštne znamke uvedli 1. junija 1850. Čeprav je o začetkih zbiranja znamk pri nas malo podatkov, je jasno, da se je filatelija kmalu zasidrala tudi med Slovenci. Igor Pirc se je z njo začel ukvarjati že zelo zgodaj, poleg raziskovanja znamk pa strastno zbira tudi razglednice – doma denimo hrani okoli 300 razglednic z motivi Jezerskega.

V uvodu je avtor knjige predstavil širši razvoj pošte. Zgodovina prenašanja sporočil sega v čas nastanka pisave. Spregovoril je o nastanku pisave, klinopisih, pa tudi o tem, kako so v Perzijskem cesarstvu kurirji na konjih prenašali pomembna sporočila na velike razdalje. V Antični Grčiji in še izraziteje v Rimskem cesarstvu so že vzpostavili obsežne poštne mreže, ki so povezovale celotno ozemlje imperija. Poštni sli so peš ali na konjih prenašali pisma, uradne listine in pakete. »Velika država je potrebovala delujoč poštni sistem, pošta pa je v teh časih delovala v glavnem za oblast,« je poudaril.

V srednjem veku so se poštne storitve razvijale počasneje, vendar so pomembno vlogo pri širjenju znanja in idej odigrali samostani in univerze. Prelomnico predstavlja leto 1840, ko je bila uvedena poštna znamka kot dokazilo o plačani poštnini. Z uvedbo znamk je poštna komunikacija doživela velik razmah, saj je postala dostopnejša in cenovno ugodnejša za širši krog ljudi.

Po razpadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi nove državne tvorbe so v Ljubljani konec leta 1918 natisnili prve slovenske znamke, ki so bile uradno uporabljene 3. januarja 1919. Serija Verigar, izdana kmalu po razpadu Avstro-Ogrske, velja za prve jugoslovanske oziroma slovenske poštne znamke. »Osnutek za znamko je naredil Ivan Vavpotič, ki ni bil najbolj zadovoljen, mi pa jih imamo radi, ker v svetu predstavljajo slovenski prispevek k filateliji,« je poudaril Pirc.

Poštni urad na Jezerskem

Poseben poudarek je bil namenjen razvoju poštnega urada na Jezerskem. Ta je bil prvič odprt leta 1857. Po njegovem zaprtju je pristojnost za območje prevzel poštni urad v Kapli. V tem času so bile v uporabi tri izdaje avstrijskih znamk.

Drugič so poštni urad odprli 27. januarja 1871. V naslednjih desetletjih je pogosto menjal lokacijo – deloval je v Ankovi vili, Korotanu, Storžiču in še na drugih mestih. Spreminjali so se tudi poštni žigi: od žiga z napisom Zgornje jezero, nato Jezero, pa tudi dvojezični žigi, po vojni napis Jezersko, vmes tudi različice v cirilici, nato ponovno Zgornje Jezersko. Ti žigi danes predstavljajo pomemben vir za raziskovanje političnih in upravnih sprememb ter razvoja kraja.

Pirc je posebej poudaril pomen pošte za razvoj Jezerskega. Pošta ni bila le prostor za oddajo in prejem pisem, temveč središče informacij, povezovanja in gospodarskega utripa kraja. Preko nje so prihajale novice iz sveta, uradni dokumenti, poslovna korespondenca in osebna sporočila, ki so ohranjala vezi med ljudmi doma in v tujini.