Zmago Puhar je predstavil likovne pomisleke o aktualnem času. / Foto: Igor Kavčič
Zmago Puhar je predstavil likovne pomisleke o aktualnem času. / Foto: Igor Kavčič
Pomisleki so likovni odtisi časa
V Galeriji Planika je bila pred tednom na ogled slikarska razstava Zmaga Puharja. Izbor del, ki jih je ustvaril v zadnjih nekaj letih, je naslovil Pomisleki.
Galerija Planika, ki jo v delu nekdanje tovarne Planika v Kranju že več kot desetletje vodi fotograf Boštjan Gunčar, je tokrat gostila dela enega najbolj prepoznavnih kranjskih slikarjev in likovnih pedagogov, Zmaga Puharja. Razstave, ki jih Gunčar pripravlja na stopnišču v drugem nadstropju, kjer ima svoj atelje, so enkratni dogodek enega samega večera na način postavljeno – pogledano – pospravljeno. Prijetno vzdušje in pogovori ob razstavljenih delih so tisti, ki običajno začinijo razstavni večer. »Obiskovalci največkrat pridejo na odprtje razstave, potem slike običajno samevajo, razen seveda v galerijah, ki so v mestu, kjer je tudi frekvenca ljudi večja,« se z razstavnim načinom strinja slikar, avtor tokrat razstavljenih del.
Na ogled je prinesel serijo slik, ki jih je na neki način zaznamoval svet v zadnjih nekaj letih. »Gre za serijo, ki se je začela z epidemijo covida, ko so me motile delitve na cepilce in anticepilce, ko so nas vsakodnevno s svojimi izmišljijami iz medijev zasipavali taki in drugačni govorci. Nadaljeval sem jo hkrati z dogodki, ki so začeli pretresati svet, od vojne v Ukrajini do genocida, ki se dogaja v Gazi,« je o vzgibih za slikanje pojasnil Puhar in poudaril, da je vse to, kar v preteklosti je in v aktualnem času še spremlja človeštvo, želel zabeležiti na abstraktni način. Ne z motivi eksplozij, porušenih stavb in spačenih obrazov, njegove slike vse to pripovedujejo skozi abstraktno govorico.
»Z abstraktnim pristopom sem želel pokazati, kaj se danes dogaja v svetu, ko ne veljajo nobene varnostne resolucije OZN več, ko ni odziva na papeževe apele k miru in smo priča zgolj praznemu besedičenju.«
Na ogled je bilo nekaj kolažev, prevladovala pa so dela v tehniki olje na posebno podlago. Kot je povedal avtor, gre za poseben papir. »Ta papir je neobčutljiv na vlago, se ne zvija, ni ga mogoče prepogibati in trgati kot običajni papir. To mi je omogočalo sproščeno delo,« je še pojasnil Zmago Puhar, ki še vedno tako rekoč vsakodnevno odhaja v svoj atelje. Še vedno ima tečajniško skupino za tretje življenjsko obdobje, po likovne veščine pa na njegove tečaje hodi tudi nekaj otrok in mladine. Likovna šola Puhart, ki jo vodi skupaj s sestro Petro, bo letos praznovala dvajsetletnico.