Plebiscit in osamosvajanje, 1. del

Slovenska pot v demokracijo in lastno državo je bila grajena na uporu proti enopartijski diktaturi in ni sledila napadalnim nacionalističnim šovinizmom na jugoslovanskem jugu.

Pri oblikovanju slovenske volje za samostojnost in vrnitev v zahodni kulturni krog so bili storjeni številni koraki, poudarimo naj oblikovanje nove ustavne identitete. Ta prizadevanja so nosilci slovenske pomladi najbolj jasno oblikovali v Majniški deklaraciji. Napisali so jo France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Dimitrij Rupel, Veno Taufer in Ivan Urbančič. Dne 8. maja 1989 jo je v Ljubljani na velikem protestnem zborovanju proti odhodu Janeza Janše v zapor prebral Tone Pavček.

Majniška deklaracija

Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo:

1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda;

2. kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;

3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na:

•       spoštovanju človekovih pravic in svoboščin,

•       demokraciji, ki vključuje politični pluralizem,

•       družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.

Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS, Društvo slovenskih skladateljev, 8. maja 1989.

Za Slovenijo

Med posebnostmi, ki so oblikovale nacionalno vzdušje, je bila oglaševalska akcija »Slovenija, moja dežela leta« s simbolnim lipovim listom iz leta 1985. Poseben medij, s katerim so nosilci izražali pripadnost slovenstvu in samostojnosti (Stane Granda piše o samoslovenstvu), so bili priponke. Ivo Boscarol jih je videl v tujini in jih potem začel proizvajati v Sloveniji. Največ jih ima lipov list in napis »Slovenija, moja dežela« z različnimi motivi. Dodana gesla so bila Na sočni strani Alp, Iz Slovenije z ljubeznijo, Bog blagoslovi mojo deželo … Bolj korenite so bile priponke, kot je bila slovenska trobojnica brez zvezde in z velikim DA, rdeča priponka z napisom Nisem komunist, največ prahu pa je dvignila priponka Ko bom velik, bom carinik na Kolpi. Kljub poizvedovanju je nismo našli, Matjaž Vadnjal pa hrani priponko z zidom, spodaj je na modrem napis Kolpa.