Jesús Colina, novinarski strokovnjak in dober poznavalec Cerkve, s svojo knjigo o papežu Leonu XIV. / Foto: Matic Zorman

Jesús Colina, novinarski strokovnjak in dober poznavalec Cerkve, s svojo knjigo o papežu Leonu XIV. / Foto: Matic Zorman

Papež Leon po Frančiškovi poti

Po za marsikoga nepričakovani izvolitvi ameriškega kardinala Roberta Francisa Prevosta za novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV., je bilo napisanih precej komentarjev in knjig. Ena od najodmevnejših je knjiga Papež Leon XIV.: pastir z blagoslavljajočim nasmehom, ki jo je napisal španski v Rimu živeči novinar Jesú​s Colina.

Ko se je v četrtek, 8. maja, nekaj po šesti uri popoldne iz dimnika na strehi Sikstinske kapele v Vatikanu pokadil bel dim in naznanil, da so kardinali v četrtem krogu glasovanja zbrali novega papeža, je bil Jesús Colina, španski novinar, ki že dolgo živi v Rimu in je soustanovitelj in urednik portala Aleteia, papež Benedikt XIV. pa ga je imenoval tudi za svetovalca Papeškega sveta za družbene komunikacije, med množico na Petrovem trgu, ki je čakala na ta zgodovinski trenutek. Odhitel je domov in čakal, kateri kardinal bo z okna Petrove bazilike kot novi papež nagovoril ljudstvo. Bil je presenečen: z umirjenim glasom in blagoslavljajočim nasmehom je množico nagovoril ameriški kardinal 69-letni Robert Francis Prevost, rojen 14. septembra leta 1955 v Chicagu, ki si je za papeško ime izbral Leon XIV. Do neke mere je bilo presenečenje tudi to, da je bil za papeža izbran prvi Američan in prvi redovnik iz reda svetega Avguština. Jesús Colina je kot časnikar takrat vedel, kaj mora storiti: napisati knjigo o novem papežu. Naslovil jo je Papež Leon XIV: pastir z blagoslavljajočim nasmehom.

»Njegova vizija Cerkve presega ideološke ločnice. Temelji na avguštinski resnici, da 'nihče ne more biti učenec Kristusa, če ni v Cerkvi'. Ta misel, izvirajoča iz svetega Avguština, razkriva ključno usmeritev pontifikata: edinost, vendar ne kot uniformiranost, temveč kot duhovno občestvo, kjer različni členi gradijo eno telo – Kristusovo telo. V njem nihče ni odveč, nihče preveč, nihče drugorazreden,« je o papežu Leonu XIV. zapisal škof dr. Andrej Saje.

Po zaslugi Založbe Družina iz Ljubljane je knjiga prevedena tudi v slovenščino. Predstavitve se je udeležil avtor Jesús Colina, ki je v pogovoru z direktorjem Družine Tonetom Rodetom pripovedoval, kako je nastajala knjiga in kateri so bili tisti dejavniki, zaradi katerih so se kardinali odločili za ameriškega kardinala in dolgoletnega misijonarja v Peruju Roberta Francisa Prevosta. Na predstavitvi knjige je bila napovedana tudi udeležba novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference dr. Andreja Sajeta, vendar je bil zadržan, zato je napisal svoj pogled na novega papeža in na knjigo.

Colinova knjiga je več kot le predstavitev novega papeža Leona XIV. V njej so podrobno opisani njegovo življenje, njegova pot do duhovniškega poklica in reda svetega Avguština, misijonsko in škofovsko delovanje v Peruju ter hiter vzpon na lestvici pomembnih ljudi v Vatikanu. Ta ga je leta 2014 imenoval za škofa v Peruju, v začetku leta 2023 pa ga je poklical v Vatikan in ga imenoval za prefekta Diskaterija za škofe, na enega najvišjih položajev v Cerkvi, za »kadrovika«, ki odloča o imenovanju škofov po vsem svetu. Konec septembra istega leta ga je povišal v kardinala. Kardinal Prevost tako ni bil le častilec svetega Avguština in njegovega reda, znanega po poudarjanju pomena vzgoje, znanja in pravične delitve materialnih in duhovnih dobrin, ampak tudi zagovornik nadaljevanja reform, ki jih je začel papež Frančišek. Ob upoštevanju teh dejstev njegova izvolitev ni bila presenečenje.

Jesús Colina v knjigi, ki je tudi statistična analiza sedanjega položaja Cerkve v svetu in izzivov časa, ugotavlja, da so kardinali gotovo želeli za vrhovnega poglavarja Cerkve človeka, ki bo znal preseči razlike, ki bremenijo Cerkev, in poslušati različno misleče ter delovati umirjeno in premišljeno ter tako preprečiti razkol. Soočiti se bo moral s številnimi novimi izzivi: z migracijami, z vplivom novih tehnologij, z umetno inteligenco, z družbeno pravičnostjo in ekologijo. »Morda bo moral tudi oblikovati novo, jasnejšo podobo krščanskega družbenega nauka, ki bo vernikom pomagala razlikovati med vprašanji, kjer so dovoljena različna mnenja, in nesprejemljivimi, ki so jedro krščanskega sporočila,« je zapisal Jesús Colina.