Onkraj zemljevidov, narekov in omejitev

Citat se nadaljuje: »Zabrisale so se tudi meje med arhitekturo, industrijskim in grafičnim oblikovanjem.«

Prav pojmi arhitektura, oblikovanje, vidna sporočila in tudi zabrisane meje med njimi so pravzaprav rdeča nit tega izjemnega knjižnega dela, katerega začetki nastajanja segajo skoraj desetletje nazaj, v zelo rutinsko nalogo: zbiranje materiala, potrebnega za ureditev statusa svobodnega umetnika.

Knjigo, ki odstira več kot štirideset let ustvarjanja priznanega slovenskega oblikovalca, sta Klemen in Petra Rodman, oče in hči, zasnovala skupaj, delo pa je po očetovi smrti Petra Rodman nadaljevala in dokončala sama.

Klemen Rodman, oblikovalec

Klemen Rodman je pomembno sooblikoval kulturni prostor Gorenjske. Podobe, ki jih je ustvaril, so že desetletja vtisnjene v okolje in s tem v zavest ljudi, ki živijo v teh krajih. Predvsem v Radovljici, Žirovnici in na Bledu, pa tudi na Jesenicah in v Tržiču. Med njimi so celostne grafične podobe Občine Žirovnica, Festivala Radovljica, Osnovne šole Žirovnica in znamke Bled 1000 let pa tudi impozantnega Avsenikovega spomenika na krožišču ceste proti Bledu v Lescah.

Je avtor blejskih avtobusnih postajališč, urbane opreme radovljiške občine, Radovljiških stolov, večkrat nagrajenih zibk, oblikoval pa je tudi predlog novih simbolov in zastave Republike Slovenije, znamke in serijo bankovcev lipa, ki veljajo za prvo slovensko – sicer neuradno – valuto. V svoja dela je vpletal simbole Triglava, rajske ptice in kroga.

Mož drobne postave, v katero pa je bila natlačena ogromna količina energije in veselja do življenja ter domačega. Ljubitelj poezije in v vsej svoji veličini zelo skromen človek. Tako ga je na eni od predstavitev knjige opisala knjižničarka Katja Bevk. »Sam zase pa je vedno rekel, da je preprosto – oblikovalec.«

Rojen je bil 27. februarja leta 1960, večino svojega življenja je preživel na domačih Rodinah, kjer je tudi delal in ustvarjal. Že zelo zgodaj je opozoril nase z izjemo likovno nadarjenostjo, med drugim izvemo v biografiji, ki je del monografije.

Njegovo ustvarjanje se je od samega začetka raztezalo med arhitekturo, industrijskim in grafičnim oblikovanjem. Vodila, ki so ga spremljala skozi vseh štirideset let ustvarjanja, pa so bila minimalizem, čistost, dovršenost in inovativnost. Geometrijo je vzpostavil kot primarni likovni jezik, skozi katerega se je izražal na vseh področjih svojega ustvarjanja, je Rodmanovo delo na kratko povzela hči Petra.

Zadnje obdobje je velik del ustvarjalnega časa namenil tehniki kolaža, ki ga je navduševala kot prostor neskončnega raziskovanja in mu predstavljala kreativno polje osebne izpovedi. Umrl je 10. avgusta 2023, star komaj 63 let.

Urejala status, izdala knjigo

Kot je na eni od predstavitev knjige povedala Petra Rodman, je bil oče človek z izredno jasno vizijo, ki jo je izražal tako s svojim delom kot z oblikovanjem lastnega pa tudi širšega kulturnega prostora. »V svojem kaotičnem življenju pa je bil brez pravil, omejitev in narekov, zato sva s sestro pogosto zanj urejali stvari, za katere se je njemu preprosto zdelo škoda časa. Ko sem mu leta 2017 ponovno urejala status samostojnega kulturnega delavca, sem ga prosila, naj zbere svoja dela zadnjih treh let. Njegovi sodelavci so mi poslali njegovo celotno delo, tako da sem naenkrat dobila njegov celoten življenjski opus in se šele takrat zavedela, kako zelo obsežen je v resnici,« je pojasnila povod za nastanek monografije.

»Bolj ko je oče napovedoval, da bo knjiga izšla, več je bilo dela,« se z nasmehom spominja obdobja nastajanja knjige, ki jo je nazadnje dokončala sama, očeta je namreč prehitela prezgodnja smrt.

Knjiga s preprostim naslovom Klemen Rodman je tako izšla na začetku letošnjega poletja. Zasnovana je z željo osvetliti Rodmanovo predanost nenehnemu izpopolnjevanju umetniškega izraza, prispevati k prepoznavnosti njegovih del, predvsem pa bralcu odpirati nova obzorja, spodbuditi domišljijo, razmišljanja in lastna raziskovanja, pojasnjuje Petra Rodman, ki se spominja, da je oče v času nastajanja knjige sam večkrat poudaril: »Želim, da bi bila knjiga vir navdiha. Da jo listaš znova in znova. In vsakokrat odkriješ nekaj novega.«

Arhitektura, oblikovanje in kolaž

Obširen Rodmanov opus je v knjigi predstavljen skozi štiri področja: arhitekturo, industrijsko oblikovanje, oblikovanje vidnih sporočil in kolaž. Področja je Rodman med seboj vseskozi povezoval, zato so meje med njimi pogosto nejasne, opozarja avtorica.

V knjigi so med drugimi poudarjeni in podrobno predstavljeni nekateri največji Rodmanovi projekti: Projekt Vurnik, projekt urbane opreme mesta in občine Radovljica, Avsenikova skulptura na krožišču proti Bledu v Lescah, projekt Nova zastava Republike Slovenije in novi državni simboli, za katerega je prejel drugo nagrado na državnem natečaju, celostna grafična podoba Občine Žirovnica in Festivala Radovljica, oblikovalsko-arhitekturni projekt Bled 1000 let, projekt Radovljiški stoli, zibke, bankovci lipa, slovenska prva neuradna valuta, in kolaži, s katerimi se je največ ukvarjal v zadnjih letih in ki v javnosti doslej še niso bili predstavljeni.

Arhitektura: Projekt Vurnik

Rodmanovo najbolj znano delo s področja arhitekturne je Projekt Vurnik, za katerega je leta 1995 skupaj s sodelavcema, arhitektom Renatom Repšetom in fotografom Miranom Kambičem, prejel visoko arhitekturno priznanje, Plečnikovo medaljo. Arhitekt Ivan Vurnik, ki danes poleg Plečnika in Fabianija velja za enega izmed treh pionirjev moderne arhitekture, do takrat še ni bil ustrezno monografsko predstavljen. Sprva manjši projekt proučevanja Vurnikovega arhiva je v nekaj mesecih prerasel v projekt nacionalnega pomena, ki je doživel velik uspeh tako v Sloveniji kot tudi v tujini, izvemo v knjigi. Monografija še danes velja za eno izmed najbolj poglobljenih in izčrpnih publikacij o Vurnikovem življenju in delu.

Industrijsko oblikovanje: Radovljiški stoli

Kot industrijski oblikovalec se je Rodman javnosti predstavil že kot dijak Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. V več kot štiridesetih letih ustvarjanja se je spoprijel z oblikovanjem širokega spektra vsakdanjih izdelkov – od posod, ptičjih hišic, cerkvenega posodja in pohodnih palic do umetelnih kovanih del, šahovskih kompletov, steklenic, kozarcev, kovancev, zibelk in stolov. Oblikovanje številnih izdelkov je pogosto preraslo v serije. Ena bolj znanih je serija Radovljiški stoli iz leta 1996, lahko preberemo v monografiji.

Pomembno mesto v njegovem industrijskem oblikovanju zasedajo tudi zibke, pri katerih je iskal nove tehnološke in izrazne možnosti. Patentirana zibka Nina Nana (Šenk) je prejela mednarodno priznanje, na pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana je bila nagrajena Recesijska zibka (Slovenska postelja), ki jo je mednarodna komisija označila kot izdelek, ki najbolje združuje inovativen pristop, funkcionalnost in tehnološko oziroma likovno kakovost.

Bil je avtor številnih unikatnih izdelkov. Ob srečanju srednjeevropskih predsednikov na Bledu je leta 2002 poleg vodnjaka Triglav zasnoval tudi protokolarno darilo Blejsko rajsko čašo za vodo, ki je bila izdelana v Steklarni Rogaška. Za Občino Žirovnica je oblikoval šatuljo Lipa v Vrbi, ki jo je leta 1999 prejel slovenski nadškof in metropolit Franc Rode. Med unikatnimi izdelki velja omeniti tudi vrtavko, ki jo je zasnoval kot reinterpretacijo orbitalne postaje Hermana Potočnika - Noordunga. Prejela jo je slovenska astronavtka Sunita Williams, živeča v ZDA.

Vidna sporočila: lipa

V obdobju, ko je Slovenija doživljala pomembno kulturno preobrazbo, zlasti po osamosvojitvi leta 1991, se je kot sestavni del razvijajoče se slovenske nacionalne identitete razmahnilo tudi grafično oblikovanje. Del tega razcveta je bil tudi Klemen Rodman, ki se je takrat posebej posvečal oblikovanju celostnih podob, vizualnih identitet, tiskovin, embalaž in znamk ter z njimi pomembno prispeval h kulturni in nacionalni identiteti ter ustvaril trajen vpliv na zgodovino slovenskega oblikovanja.

Rodmanovo edinstveno in nacionalno pomembno delo je bilo tudi oblikovanje bankovcev lipa leta 1988. Prva slovenska neuradna valuta, katere idejni oče je bil dr. Bogdan Oblak - Hamurabi, je bila oblikovana v obdobju politične in gospodarske negotovosti pred osamosvojitvijo Slovenije kot del večjega kulturnega gibanja.

Kolaži kot prostor neskončnega raziskovanja

V zadnjem obdobju življenja pa je velik del ustvarjalnega časa namenil tehniki kolaža. »Ta tehnika ga je več let navduševala kot prostor neskončnega raziskovanja in mu predstavlja kreativno polje osebne izpovedi. Dela govorijo o njegovi neustavljivi želji po nenehnem odkrivanju lastnih kakovosti, izražanja, razsežnosti in ustvarjalne identitete,« pojasnjuje avtorica in zaključi: »Različni tematski sklopi odslikavajo njegov razmislek o trenutnih in preteklih družbenih temah, o zgodovini, kot tudi o avtorjevi predanosti kulturi, s poudarkom na literaturi, kulinariki, oblikovanju, tipografiji in kulturni dediščini.«