Onkraj v Majinem likovnem vrtu

V izrisanem okvirju s čudovitimi ornamenti, vzetimi iz narave, si ogledujem obraz z drevesnimi lišaji namesto las in brade, v ozadju zgoraj risbo dopolnjujeta jelenjad in srnjad, ki podobo dodatno umeščata v gozd. Na risbi je namreč divji mož (tudi gozdni mož), skrivnostno bitje iz slovenske mitologije. Tu so še podobe Kurenta, zmaja v Postojnski jami, ribe Faronike, zelenega Jurija in Vesne, ki še nekako izstopijo iz našega spomina, so pa zato Podlegaj, Petka, Baukl, Salmsonar, Movje, Berbara, Škopnik, torka, pasjeglavci, Brbuč, Čatež ... večini med nami najbrž popolnoma neznana imena.

Gre za ilustracije slovenskih mitoloških bitij, ki jih je ilustratorka Maja Poljanc ustvarila za prvo Enciklopedijo slovenskih mitoloških bitij (Encyclopedia Mytologica Slovenica), svojo magistrsko nalogo, za katero je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani leta 2018 prejela študentsko Prešernovo nagrado, na 13. Slovenskem bienalu ilustracije leto kasneje pa pohvalo žirije za izvirno knjigo. Ta je takrat izšla v enem samem tiskanem izvodu, ki ga hrani akademija, so pa bile posamezne ilustracije doslej že večkrat predstavljene v različnih galerijskih prostorih.

Doslej najobsežnejša razstava ilustracij, tako omenjenih mitoloških bitij kot njenih knjižnih ilustracij in drugih likovnih del, je bila na ogled predlani v Dolenjskem muzeju v Jakčevem domu v Novem mestu. V zadnjih letih zgledno sodelovanje med Dolenjskim muzejem in Medobčinskim muzejem Kamnik pa je izbor zelo posebnih predvsem pa izvirnih ilustracij Maje Poljanc lani novembra pripeljalo v Galerijo Miha Maleš, kjer bodo na ogled vse do konca aprila.

Etnografski elementi in mojstrska ilustracija

Novomeško razstavo je v sodelovanju z ilustratorko zasnovala kustosinja Katarina Dajčman, ki je delo in tokrat razstavljene ilustracije Maje Poljanc predstavila tudi kamniškemu občinstvu. »Naj poudarim, da gre za ilustratorko, ki jo odlikuje izjemno likovno znanje in z njim doslednost ter natančnost, ki sta pri tako filigranskem delu, kot so njene ilustracije, še kako potrebni, hkrati pa tudi navdušuje s svojo neizmerno ustvarjalno širino,« je uvodoma povedala Katarina Dajčman in pri tem poudarila, da je Enciklopedija slovenskih mitoloških bitij v tematskem smislu pionirsko delo in hkrati tudi ilustratorski presežek. Enciklopedija obsega okrog sto ilustracij, ki jih je avtorica razdelila na pet področij: boštva z nadnaravnimi močmi, bajeslovne živali, bitja iz narave, ki jih je morda še največ, demonološka bitja in poosebljene nadloge. Na razstavi v Kamniku je na ogled izbor 32 izvirnih ilustracij mitoloških bitij.

Maja Poljanc je ob tem izbrala tudi zanimivo vizualno tipologijo, saj so vsa bitja znotraj nekega okvirja. »Okvir predstavlja okno, skozi katero nas vodi pogled v drugačen, mistični svet, v prostore onkraj zemeljskega, v katere se je zatekal človek. Ta svet je lahko hortus conclusus – zaprti vrt, ki je hkrati metafora za prostor kontemplativnega umika, nek svet, v katerega se je človek umikal tudi zato, da je lažje preživel, kar mu je bilo namenjeno,« je pojasnila kustosinja Dajčman.

Kot zapisano, umetnica pogosto črpa različne detajle iz slovenske ljudske umetnosti, zanima jo način krašenja in uporabe pisanic, vezenin, ozira se na narodne noše, blizu so ji poslikave na panjskih končnicah, hkrati pa obvladuje bogato zakladnico likovne umetnosti nasploh. Temu prilagaja tudi tehniko ilustriranja. »Izziv vidim v kombiniranju različnih tehnik, od tuša, kolaža do konture za steklo, ki sem jo uporabljala pri ilustracijah za enciklopedijo. Blizu mi je slovenska etnografska dediščina, vključujem pa tudi druge elemente, kot so lišaji, moji lasje in še marsikaj zanimivega ...« je dodala Maja Poljanc.

Osmišlja podobo mitoloških bitij

Poleg izvirnih del iz Enciklopedije slovenskih mitoloških bitij Maja Poljanc predstavlja tudi nabor ilustracij, s katerimi je interpretirala poezijo in prozo ter druga besedila različnih avtorjev za njihove knjige in publikacije. Med njimi so tudi podobe, ki jih najdemo v najnovejši knjigi Slovenoljub kamniškega Američana Noaha Charneyja. »Mojo prvo knjigo Slovenologija je krasno ilustriral Kamničan Ivan Mitrevski, v drugi pa se lotevam predvsem svojih izkušenj s slovensko kulturo in tradicionalnimi obredi Slovencev, zato sem iskal likovno opremo, ki bo imela v sebi več slovenskih etnoloških elementov. Ko sem v neki reviji zasledil ilustracije Maje Poljanc, sem takoj vedel: to je to. Z njenimi ilustracijami sem zelo zadovoljen, saj odlično dopolnjujejo moje pisanje,« je povedal Noah Charney in dodal, da se že dogovarjata za njegovo novo knjigo Kamnikologija.

A najprej sta se prisrčno pozdravila, na odprtju razstave sta se namreč prvič srečala v živo. Mar res? »To je še kako res,« je v smehu povedala Maja. »Knjigo sva naredila že pred dvema, tremi leti, izšla pa je v tem letu. In danes je najino prvo srečanje v živo. To smo mi, umetniki, kot zaprte mačke, ki ne potrebujemo fizične prepoznavnosti, da se med seboj poznamo.«

Na vprašanje, od kod želja po ilustriranju mitoloških bitij, katerih podob ne poznamo, je umetnica odgovorila: »Ker rada prikazujem bitja in svetove, ki jih morda še nismo spoznali v vizualnem smislu in si jih niti ne znamo predstavljati. Znan nam je Kurent ali podoba ljubljanskega zmaja, ne vemo pa, kako zgleda Brbuč. Kaj je lepšega kot z nekaj historične podlage osmisliti tudi podobo takega bitja. Moje ilustracije so kombinacija obojega.«

Maja Poljanc trenutno bere srednjeveški ep, katerega prevod bo izšel pri založbi Goga in bo zanj pripravila ilustracije. »Treba bo 'preplavati' razne sanje in domišljijske vzgibe, ki se dogajajo v glavi srednjeveškega človeka, a tudi v sodobnem času. Se veselim dela.« Naj dodam, da je s svojim ilustriranjem oplemenitila tudi videospot za eno od pesmi skupine Dan D na njihovem poslovilnem albumu Rabim človeka. V ilustratorski vrt Maje Poljanec bomo še vstopali na različne načine. Najprej seveda v Galeriji Miha Maleš v Kamniku.