Na razstavi: dr. Bojan Knific in Samo Cotelj. Slednji v rokah drži odlikovanje Antona Janše 1. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva, ki ga je Čebelarskemu društvu Tržič letos podelila Čebelarska zveza Slovenije. / Foto: Peter Košenina

Na razstavi: dr. Bojan Knific in Samo Cotelj. Slednji v rokah drži odlikovanje Antona Janše 1. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva, ki ga je Čebelarskemu društvu Tržič letos podelila Čebelarska zveza Slovenije. / Foto: Peter Košenina

Odprli razstavo Tržič pod krili čebel

Čebelarsko društvo Tržič je v dvorcu Neuhaus postavilo stalno razstavo Tržič pod krili čebel. Fotografije in druge vire, ki govorijo o zanimivi preteklosti, še vedno zbirajo in bodo veseli dopolnitev zapisanega.

Tržič – Razstava Tržič pod krili čebel prikazuje razvoj čebelarske dejavnosti, delovanje Čebelarskega društva (ČD) Tržič ter izjemno vlogo čebel in čebelarjev pri razvoju lokalne skupnosti. V dvorcu Neuhaus v Tržiču, kjer je po novem tudi sedež ČD Tržič, na panojih predstavljajo zgodovinska spoznanja, ki jih je zbral in uredil dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja, in jih dopolnjujejo s fotografijami, dokumenti in osebnimi zgodbami tržiških čebelarjev.

Razstava je na ogled v dvorcu Neuhaus vsak prvi četrtek v mesecu od 15. do 17. ure, za skupine pa po predhodnem dogovoru.

V ČD Tržič, ki je lani praznovalo častitljivo devetdesetletnico, so združeni čebelarji iz tržiške občine. V društvo je včlanjenih šestdeset čebelarjev, ki čebelarijo z okoli osemsto čebeljimi družinami. Kot je povedal sedanji predsednik društva Samo Cotelj, je že pred nekaj leti prišla pobuda, da bi popisali zgodovino čebelarjenja v Tržiču, lani pa so se temeljito lotili raziskovanja. Zbranega je kar veliko gradiva, nekaj spoznanj, povzetih po tipkopisu dr. Bojana Knifica predstavljajo na panojih na razstavi. Avtorja besedil sta Samo Cotelj in dr. Drago Papler, fotografije so zbrali člani društva in Tržiški muzej, oblikovala jo je Jerneja Rozman iz Biotehniškega centra Naklo. »Fotografije in druge vire, ki pričajo o zanimivi preteklosti, še vedno zbiramo. Veselimo se vsakega novega podatka, zapisa, fotografije, dokumenta …, ki ga prejmemo,« pozivajo k sodelovanju v društvu in muzeju.

Na razstavi so opisani prelomni dogodki, objavljene tudi zanimive fotografije starih tržiških čebelnjakov, med njimi čebelnjaka Ivana Engelsbergerja iz leta 1919. Tržiški čebelarji so se sicer že konec 19. stoletja vključevali v čebelarska združenja, ki so delovala na Slovenskem. Leta 1934 pa sta bili na območju občine Tržič ustanovljeni prvi čebelarski podružnici v Lešah in Križah, to leto se tudi šteje za začetek rednega formalnega organiziranega delovanja čebelarjev v Tržiču.

Med zanimivimi zgodbami tržiških čebelarjev je tudi ta z naslovom Učitelj iz Leš na čebelarskem tečaju na Dunaju. »Leše, ki ležijo pod Dobrčo, se v tržiškem čebelarstvu pogosto omenjajo. Prostor nad vasjo je osončen in primeren za sadjarstvo in čebelarstvo. V Lešah je kratek čas čebelaril Julij Slapšak (1874–1951) s Trebelnega na Dolenjskem. Bil je prvi stalni učitelj v Lešah, šolnik žlahtnega kova, tudi mladinski pisatelj. Od 2. do 15. julija leta 1902 je na Dunaju potekal čebelarski tečaj. Prijavilo se je okoli 70 prosilcev, sprejeli so jih 19. Med njimi sta bila dva Slovenca – eden je bil Julij Slapšak iz Leš. Po zaključku tečaja je uspešno opravil izpit. Julij Slapšak je bil dejaven v odborih čebelarskih organizacij, bil je sodelavec revije Slovenski čebelar, vodil je čebelarske tečaje in predaval čebelarjem. Bil je priznan mladinski pisatelj. Svoje spise je objavljal pod kraticama J. S. ali pod psevdonimi Mišjakov Julček, Juraj Jurajevič in Juraj Pangrac. Pri pisateljevanju ni pozabil čebel, kar priča njegova povest Lipetov panj. Stalno si je dopisoval s patrom Frlinom, čebelarjem v Lemontu (ZDA), in prek njega širil sloves slovenskega čebelarstva v tujini.«