Obrtniki in podjetniki na podeželju

Sorica – Dogodek je združil podjetnike in obrtnike iz lokalnega okolja. Svoje izkušnje so delili Primož Pintar iz Gostišča Tolc, Anže Stržinar iz Mizarstva AS, Ines Lampreht z Domačije Karlovski mlin ter Marko Lotrič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka in predsednik državnega sveta. Pogovor je osvetlil vprašanja, kaj podjetnike navdihuje, zakaj ostajajo na podeželju ter s katerimi izzivi se pri tem srečujejo. Primož Pintar je poudaril, da je odločitev za delo in življenje na podeželju pogosto povezana z vzgojo in navezanostjo na domače okolje. Po študiju se je vrnil na podeželje in priložnost našel v gostinstvu, kasneje pa se je odločil nadaljevati družinsko tradicijo domačije, stare skoraj osemsto let. »To je dediščina, ki jo je treba ohranjati,« je dejal. Podobno pot je opisala Ines Lampreht, ki je po končanem šolanju ostala doma in pomagala staršem na Domačiji Karlovski mlin. Ob tem je začela razvijati lastno dejavnost peke piškotov, ki je z leti prerasla v njeno glavno usmeritev. Kot je poudarila, jo pri delu najbolj žene podpora ljudi. »To je zagon, ki ti ga dajo ljudje – tisti, ki cenijo domače in lokalno.« Anže Stržinar je svojo podjetniško pot začel z jasno vizijo: ni si želel živeti v mestu, temveč biti sam svoj šef in delati z materialom, ki mu je blizu. Ljubezen do lesa in ustvarjanja lastnih izdelkov sta ga spodbudili, da je svojo obrt razvil prav na podeželju.

Podjetništvo nekoč in danes

Marko Lotrič se je v razpravi ozrl v preteklost in opisal začetek svoje podjetniške poti v času osamosvajanja Slovenije. »To so bili časi velike energije in prebujanja. Trgi so se zapirali, veliko je manjkalo, a ravno to je odpiralo priložnosti za nišne dejavnosti,« je poudaril. Ob tem je spomnil, da takrat ni bilo sistemskih spodbud, kot jih poznamo danes, izzivi pa so bili predvsem logistični in infrastrukturni. Čeprav so časi drugačni, Lotrič meni, da je podjetništvo danes vsaj enako, če ne še bolj zahtevno. Negotovo poslovno okolje, obremenitve delodajalcev in strah pred zaposlovanjem so stalnica sodobnega obrtnika.

Dušilci razvoja

Udeleženci so se strinjali, da razvoj podjetništva na podeželju pogosto zavirajo birokracija, prostorsko urejanje ter strah pred zaposlovanjem. Lotrič je ob tem poudaril, da poslovno okolje pogosto ni prilagojeno realnosti malih podjetnikov in obrtnikov. »Največji korak je zaposliti prvega človeka – to pomeni sto odstotkov več zaposlenih in sto odstotkov več odgovornosti,« je dejal. Kot pomembno nalogo območnih obrtnih zbornic vidi predvsem prenos zgodb iz prakse do odločevalcev, da bi ti bolje razumeli izzive podjetnikov na terenu.