O slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah

»Herman Koroški se je rodil okrog leta 1110 v Istri, umrl pa je sredi 12. stoletja (eden od virov navaja letnico 1154), verjetno v Franciji ali Španiji. Bil je eden pomembnejših izobražencev svoje dobe, ukvarjal se je z astronomijo, astrologijo, filozofijo in matematiko. Skupaj s sodelavci je iz arabščine prevedel vrsto klasičnih del antičnih avtorjev in arabskih znanstvenikov ter s tem pripomogel, da so ta dela (spet) postala dostopna zahodni civilizaciji. / Zgodbe o znanstvenikih začenjamo še krepko v srednjem veku, v prvi polovici 12. stoletja. To so bili časi, ko je bila Evropa v tesnem stiku z arabskim svetom, pravzaprav v vojni, in to na dveh frontah. Na Bližnjem vzhodu so se po prvem križarskem pohodu oblikovale križarske državice, na Iberskem polotoku pa je že od 8. stoletja naprej potekala rekonkvista, v kateri so krščanske kraljevine postopoma osvajale ozemlje andaluzijskih emiratov in kalifatov. To je bilo obdobje, ko je bila islamska civilizacija na kulturnem vrhuncu. Vrsta krščanskih učenjakov je potovala po islamskem svetu in spoznavala njihove kulturne in znanstvene dosežke. Med njimi je bil tudi Herman Koroški. Herman (v tistem času se priimki še niso uporabljali) se je rodil okrog leta 1110 nekje v osrednji Istri. /…/ O Hermanovem otroštvu ni dosti znanega. Verjetno se je šolal na eni izmed benediktinskih šol, na kateri so poučevali predmete, kot so latinščina, klasična literatura, logika, retorika, poezija, glasba ter astronomija, takrat seveda tesno prepletena z astrologijo. Z izobraževanjem je nadaljeval v Chartresu in v Parizu pod mentorstvom Thierryja iz Chartresa. Učil se je o filozofiji, naravoslovju in astronomiji. Med letoma 1135 in 1138 je s kolegom Robertom iz Kettona potoval po Bližnjem vzhodu. Pot ju je vodila čez Francijo in Italijo do južne Hrvaške, potem skozi Grčijo v Konstantinopel in na koncu v Damask. Tam sta se spoznala z arabskim jezikom in znanostjo. Leta 1138 sta se vrnila v Evropo, v Toledo, kjer je delovala slavna prevajalska šola …« (str. 19–20)

V tej dragoceni in berljivi knjigi so zbrane zgodbe 50 znanstvenikov in znanstvenic, ki so bili slovenskega rodu ali pa so delovali v slovenskih deželah. Že v naslovu so znanstvenikom dodane znanstvenice. Dejansko jih je opisanih deset. Navedeni odlomek je iz enkratne zgodbe astronoma in prevajalca antičnih del Hermana Koroškega, prvega po imenu poznanega znanstvenika, ki je deloval na ozemlju današnje Slovenije. V knjigi so tudi zgodbe znanstvenikov gorenjskega rodu: Anton Janša, Matija Čop, Ivan Regen, Josip Plemelj, Branislava Sušnik …