Huberto Široka: »Nakit je sprva le pločevina – jaz mu vdahnem pripoved, nato pa odide od mene kot otrok in začne ustvarjati svojo zgodbo ter zgodbo tistega, ki ga nosi.« / Foto: Boris Pretnar, ZKB
Njegov nakit pripoveduje zgodbe
Na Blejskem gradu je pred kratkim zaživela zgodba kovine, ki v rokah mojstra dobi dušo in se preoblikuje v nakit – ob predstavitvi monografije in odprtju razstave, posvečene Hubertu Široki, srebrokovaču in ustvarjalcu nakita. Knjiga spremlja štiridesetletno ustvarjalno pot enega najprepoznavnejših blejskih umetnikov, razstava pa obiskovalcem omogoča, da njegovo mojstrstvo vidijo od blizu. Prireditev je potekala pod okriljem Zavoda za kulturo Bled.
Monografija Huberto Široka – srebrokovač in ustvarjalec nakita, ki spremlja istoimensko razstavo, prinaša celovit vpogled v delo blejskega umetnika, njegove značilne tehnike in izjemen čut za estetiko v srebrnem nakitu. Poleg pregleda ustvarjalne poti razkriva tudi njegovo življenjsko popotovanje ter iskanje medija, ki bi mu omogočil izraziti vse njegove talente. Temelji na Širokovi pripovedi o družinski zlatarski tradiciji, osebnih izkušnjah in umetniškem razvoju. »Najprej si presenečen in vzhičen, nato postane prijetno – predvsem pa sem skozi pripoved, medtem ko so moje misli tavale sem in tja, potoval skozi svoj čas in življenje. Podobe so se razblinjale in odpirale nove poti, ki se šele začenjajo. Ob tem se počutiš počaščenega, ko se tvoj kraj odloči, da bo spregovoril o tebi,« je ob nastanku monografije povedal Huberto Široka.
Delo, obsegajoče 271 strani in izdano v nakladi dvesto izvodov, vsebuje biografski del avtorice Lidije Pavlovčič ter strokovni prispevek dr. Petre Bole. Strani, bogato opremljene z edinstvenimi fotografijami detajlov Širokovega nakita, kronološko predstavljajo tudi razstave, na katerih je Široka na ogled postavil svoja dela. »Ta knjiga je prva obsežna monografija, ki govori o sodobnem nakitu v Sloveniji. Od ustanovitve Društva oblikovalcev nakita Slovenije leta 2000 je bil Huberto glavni promotor sodobnega nakita – brez njega to področje danes ne bi bilo takšno, kot je,« je poudarila Petra Bole, ki Široko pozna še iz časov, ko je obiskovala srednjo šolo in pri njem iskala nasvete za izdelavo nakita.
Na nedavni predstavitvi so sodelovali vsi ključni soustvarjalci. Huberto Široka, avtor razstavljenih del, je spregovoril o svoji poti, Petra Bole je osvetlila umetniški in kulturni pomen njegovega dela, Lidija Pavlovčič je predstavila intimni portret umetnika, Andreja Završnik, oblikovalka monografije in vodja projekta Obrazi Bleda, je razkrila proces nastajanja knjige ter Roscoe Žerovec, makrofotograf, ki je poleg Široke samega dodal vizualni čar monografiji.
Zbrane je nagovorila tudi mag. Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled, ki je poudarila pomen ohranjanja lokalne umetniške dediščine in Širokovo delo kot neprecenljiv del kulturne identitete Bleda. Njegove fotografije sicer krasijo tudi letošnji koledar Zavoda za kulturo Bled, v sobi nad muzejem Blejskega gradu pa je do konca avgusta na ogled razstava fotografij njegovih del.
Monografija je nastala v okviru kulturnega projekta Obrazi Bleda, ki je iz Novembrskega opusa Zavoda za kulturo Bled prerasel v blagovno znamko. Z novo razstavo in monografijo, že peto knjigo po vrsti, se nadaljuje kot pomembna kulturna pobuda, ki skozi osebne zgodbe in ustvarjalnost krepi prepoznavnost Bleda kot kraja umetnosti, tradicije in navdiha. V zbirki so doslej izšle dvodelna knjiga Melita Vovk osebno (2021), Slavko Oblak, umetnik in rokodelec (2022) in Janez Ravnik, umetnik pedagog in organizator razstav (2024). »Govorimo o domačinih, s knjigami pa ohranjamo spomin nanje, torej na markantne osebnosti, ki so v prostoru in času pustile globoko sled. Huberto Široka pa ni le obraz Bleda, temveč je njegova ikona,« je povedala Andreja Završnik.
V svetu, kjer nakit pogosto postane le modni dodatek, Huberto Široka ustvarja nekaj povsem drugega – drobne skulpture, ki nosijo spomin, pomen in zgodbo. »Moj nakit nosi zgodbe,« pravi blejski umetnik. Nakit je odraz njegovega dojemanja sveta in časa, a v polnosti zaživi šele, ko ga nekdo nosi in v prejemniku prebudi človečnost. Njegov atelje na Bledu ni zgolj delavnica, temveč prostor, kjer kovina spregovori. »Nakit je sprva le pločevina – jaz mu vdahnem pripoved, nato pa odide od mene kot otrok in začne ustvarjati svojo zgodbo ter zgodbo tistega, ki ga nosi. Je torej dodatek človeku, da v njem prebudi najlepše notranje svetove. Ko se stranke vračajo, svojega nakita včasih niti ne prepoznam več,« je pojasnil Huberto Široka, ki je za vse prijatelje, znance in neznance poznan kot Huberto z Bleda. Zakaj tako, lahko preberete v monografiji.
Po skoraj štiridesetih letih ustvarjanja, odkar je stopil v dedkovo delavnico, se veseli, da si bo, kot je poudaril, zdaj upal več. »Nekoč smo ustvarjali nenavadne stvari, potem se sčasoma nekoliko umiriš – a zdaj mislim, da je spet čas, da se najdem in najdem govorico, ki je v meni. Pravijo, da se z leti omehčaš in nisi več tako impulziven – a prav tega se veselim.«
Huberto Široka se je rodil v Zagrebu materi francoskih korenin in očetu Jugoslovanu, kot potomec stare zlatarsko-trgovske družine. V ranem otroštvu ga je pot z materjo odpeljala v Pariz, kjer je obiskoval državno šolo. Po petih letih sta se vrnila v Jugoslavijo, natančneje na Bled, s črnim železnim zabojnikom, v katerega sta spravila vse svoje imetje. Široka ga še danes hrani kot dragocen spomin.
Bil je četrti v rodu, ki se je posvečal izdelavi nakita, zato ne preseneča, da je že kot otrok čutil utrip zlatarske obrti. Svojo pot je gradil potrpežljivo – leta 1986 je na Reki opravil strokovni izpit za zlatarja in filigranerja ter pridobil zaključno spričevalo. Kmalu zatem je zaprosil za obrtno dovoljenje, da je lahko tudi uradno prevzel dedkovo prodajalno in delavnico v bližini hotela Toplice na Bledu. »Spoznal sem, da me nakit čedalje bolj privlači in da se bližam poklicni poti, ki so jo prehodili moji predniki,« je svoje misli strnil v monografiji.
Njegovo delo nagovarja oči in domišljijo hkrati. Že v začetku 90. let je postal prepoznaven po drznih dimenzijah, čistih linijah in geometrijskih oblikah svojih kosov. Blejski ambient ob tem zanj nikoli ni bil zgolj kulisa – postal je sodelavec pri ustvarjanju. Tišina jutra ob jezeru, zrcaljenje gradu v vodi, vonj lesa v starem mestnem jedru – vse to se preliva v njegove kreacije. Bled ni le njegov dom, temveč tudi nepresahljiv vir navdiha, ki ga vrača v vsak detajl. Od leta 2004 je prav njegova oblikovna zasnova bronaste replike rajske ptice postala prepoznavni znak Bleda.
Njegov talent je prepoznan doma in v tujini. Prejel je več priznanj, sodeloval na mednarodnih in svetovnih razstavah, svoje znanje o tehnikah izdelave nakita in kompleksnosti zlatarskega ter oblikovalskega dela pa že leta prenaša na mlajše generacije. V času masovne proizvodnje stoji na nasprotnem bregu – na strani ročne izdelave, avtentičnosti in osebnega stika z naročnikom. Njegovi kosi niso nikoli le produkt, temveč most med ustvarjalcem in tistim, ki ga nosi. Morda prav zato njegov nakit ne krasi zgolj telesa, temveč tudi dušo.
