Nedelja v službi vere in naroda

Pred stotimi leti, marca 1926, so v Borljah v Ziljski dolini slovenski duhovniki, člani slovenskega duhovniškega združenja Sodaliteta, začeli izdajati časopis z imenom Nedelja. Ti pogumni in narodno zavedni možje, ki so postavili na noge najstarejši časopis slovenske narodne skupnosti na Koroškem, so bili borljanski župnik Ivan Lučovnik in sobratje Tomaž Ulbing, Valentin Limpl, Valentin Podgorc, Anton Benetek, Štefan Singer in Franc Uranšek. V krstni številki so zapisali, da je glavni namen lista Nedelja pomagati ljudem, ki so dobre volje, da jim ostane sedmi dan v tednu dan Gospodov. Zapisali so, da bo Nedelja vsebovala verske članke, svoje strani pa bo odprla tudi društvom, da bodo lahko povedala svoje izkušnje, svoje uspehe, lahko pa tudi razočaranja. Ljudje so tako dobili poleg tradicionalnih Mohorjevih knjig dodatno slovensko versko čtivo, ne le resno, ampak tudi veselo, saj imajo ljudje rajši pridigarja, ki pripoveduje vesele stvari, kot tistega, ki seje žalost, nejevoljo in graje. Nedelja se je obdržala sto let, ostala je med ljudmi, čeprav razmere kljub velikim obljubam oblasti do Slovencev in slovenščine niso bile vselej prijazne.

Nedelja je nepretrgoma izhajala do pomladi leta 1941, ko so jo nacisti prepovedali. Za božič leta 1945 je začela znova izhajati, tokrat cerkveni časopis krške oziroma celovške škofije. Nedelja ima od leta 1949 uredniške prostore v Mohorjevi družbi v Celovcu.

»Zavedamo se svojih korenin,« je v pogovoru o stoletnici časopisa Nedelja povedal dolgoletni urednik in sedaj zaradi odsotnosti glavne urednice Mateje Rihter začasno tudi glavni urednik Vincenc Gotthardt. Vincenc, moj dolgoletni prijatelj, ni le izvrsten pisec, ki je bil pred leti s svojo knjigo že nominiran za nagrado kresnik, ampak tudi izvrsten fotograf in risar. Med drugim je narisal farne cerkve v 338 koroških župnijah, od teh 69 v dvojezičnih župnijah. »Čeprav smo verski časopis, bralcev ne obremenjujemo z globokimi teološkimi vprašanji, ampak pišemo o življenju ljudi, o njihovih uspehih in težavah, o njihovi skrbi za narod in jezik in o ponosu na to, kar delajo. Šteje namreč vsako za narod koristno dejanje. Tudi to je del njihove vere.«

»Nedelja je zgledna vizitka krške škofije in njene skrbi za slovenščino. V času najhujšega narodnostnega in jezikovnega konflikta na Koroškem je leta 1972 škofijska sinoda sklenila, da sta oba jezika v deželi enakopravna in enakovredna. K sedanjemu pozitivnejšemu vzdušju v deželi je tako veliko prispevala Cerkev in z njo tudi naša Nedelja. Njeni sodelavci smo veliko na terenu, med ljudmi. Pišemo in iščemo. Koroška je naša domovina. Smo obraz narodne skupnosti. Takemu načinu novinarskega dela sem hvaležen, da sem lahko prestopil pragove številnih koroških domov,« je povedal Vincenc Gotthardt.

»Čeprav smo majhni, se ne počutimo manjvredne. Delamo kot velik časopis. Gradimo na kakovostnem poročanju, na verodostojnosti, na kulturni komunikaciji. Za nas pogovor s preprostim človekom ni manj vreden od pogovora z zveznim predsednikom. Veliko pozornost dajemo grafični podobi. Kot prvi cerkveni časnik v Avstriji smo uvedli spletno izdajo. Na prvi in zadnji strani smo prvi začeli objavljati barvne fotografije. Smo dinamično in pregledno oblikovan časopis,« je dejal Vincenc Gotthardt.