Nebesa v razsulu

»Eden najbolj znanih citatov Maa Cetunga se glasi tako: 'Pod nebesi je vse v razsulu; situacija je odlična.' Ni težko razumeti, kaj je želel Mao povedati: ko tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči kaos revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Danes, ko nas pestijo pandemija virusa covid-19, globalno segrevanje, znaki nove hladne vojne in izbruh državljanskih protestov ter družbenih odporov po vsem svetu – če omenim le nekatere od teh kriz –, je pod nebesi vsekakor vse v razsulu. A vendar, ali ta kaos še zmeraj ustvarja odlično situacijo ali je nevarnost samouničenja postala prevelika? Razkorak med situacijo, o kateri je pisal Mao, in našo trenutno je najlažje razložiti z drobno terminološko razliko. Mao govori o nemiru pod nebesi, pri čemer nebesa oziroma tisto veliko Drugo v katerikoli obliki – nezadržna logika zgodovinskih procesov, zakoni družbenega razvoja – še zmeraj obstajajo in diskretno nadzirajo družbeni kaos. Medtem pa bi danes lahko rekli, da so v razsulu sama nebesa. Naj razložim, kaj pravzaprav želim s tem povedati. V Razdeljenem nebu (1963), klasičnem romanu Christe Wolf iz Nemške demokratične republike o subjektivnem vplivu razdeljene Nemčije, Manfred (ki je izbral Zahod) svoji ljubljeni Riti, ko se poslednjič srečata, reče: 'Vsaj neba ne bodo mogli razdeliti.' Rita (ki se je odločila ostati na Vzhodu) grenko odvrne: 'Pač,' je šepnila, 'nebo se prvo razdeli.' Ne glede na to, kako apologetski (do Vzhoda) je roman, ponudi pristen vpogled v to, kako naše posvetne delitve in nasprotovanja zmeraj temeljijo na razdeljenem nebu oziroma razdeljenih nebesih; torej na veliko radikalnejši in bolj izključujoči delitvi samega (simbolnega) vesolja, v katerem živimo. Nosilec in predmet te razdelitve nebes je jezik, saj je medij, ki vzdržuje način, na katerega doživljamo resničnost – primitivni sebični interesi niso tisti, ki najbolj razdvajajo, temveč jezik. Zaradi jezika (lahko) živimo v drugih svetovih kot naši sosedje, čeprav živijo na isti ulici …« (str. 5–6)

Ta knjiga je najprej izšla v angleščini (Heaven In Disorder), v New Yorku leta 2021. Je zbirka esejev, ki jih je avtor napisal v letih pred tem in v njih komentiral takrat (in še zdaj) aktualna družbena dogajanja: okoljevarstvene krize, gibanje Življenja temnopoltih štejejo, dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi in druga. Filozof, ki je sicer malo težje berljiv, je v teh razlagah bolj razumljiv in zelo iskriv. Vredno se je potruditi k branju in nato reči: prebral sem celega Žižka!