Vojaški vikar, vojakov svetovalec in prijatelj

»Jaz sem vojnik z Vojnika,« se mi je v nedeljo na Brezjah na Dnevu vojaškega vikariata predstavil načelnik Vojaškega vikariata Slovenske vojske Matej Jakopič, ki je bil lani povišan v vojaškega uslužbenca XV. razreda, kar je v rangu čina brigadirja. Pri maši, ki jo je na Brezjah daroval za vojake in njihove svojce ter romarje, je med drugim dejal, da v življenju ne smeš gledati zgolj na to, česa nimaš, ampak predvsem na to, kar imaš.

»Dan Vojaškega vikariata praznujemo 21. septembra. Na ta dan je bil leta 2000 podpisan sporazum med Vlado Republike Slovenije in Slovensko škofovsko konferenco o duhovni oskrbi v Slovenski vojski. S tem je postala naša država tudi v tem pogledu primerljiva s sosednjimi državami, predvsem pa z državami, članicami Nata,« je povedal načelnik Jakopič. »V vikariatu nas je 12, toliko, kot je bilo apostolov. Katoliški duhovniki smo štirje, poleg mene še dr. Matjaž Muršič - Klenar, Gašper Naglast in Jakob Piletič, ter evangeličanska duhovnica Violeta Vladimira Mesarič. Z nami je še sedem laičnih teologov, ki delujejo s posebnim pooblastilom škofa.

Področje našega delovanja je široko. Podeljujemo zakramente krsta, obhajila in birme ter spremljamo pokojnike na zadnji poti. Vojaka spremljamo od rojstva do smrti. Po zakoniku cerkvenega prava sodijo v našo duhovno oskrbo tudi družinski člani vojakov, zato skrbimo tudi za verouk za otroke vojakov. Naša skrb so tečaji meditacije za žene, kadar so njihovi možje na misijah. Organiziramo družinske vikende, duhovne vaje in počitnice za otroke vojakov. Za vojake, ki odhajajo na misije, najpogosteje so te v islamskih deželah, organiziramo predavanja o kulturi, veri in navadah ljudi, med katerimi bodo delovali. Prav tako so vključeni v ohranjanje spomenikov in spomina na naše slovenske vojake, ki so v prvi in drugi svetovni vojni padli na najrazličnejših bojiščih sveta, in v vojni za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Sodelujemo tudi pri ohranjanju spomina na žrtve povojnih pobojev,« je povedal načelnik Vojaškega vikariata Matej Jakopič.

Spomin na Antona Martina Slomška

Med ljudi, ki so živeli za vero, za narod in njegov jezik in so se zavedali, kako pomembna je šola za vsakega človeka, sodi nedvomno blaženi škof Anton Martin Slomšek. Njegov god smo praznovali včeraj, 24. septembra. Med blažene je tega duhovnika in od leta 1846 tudi škofa, ki je sedež lavantinske škofije iz Sv. Andraža v Labotski dolini prenesel v Maribor in pripomogel, da sta Maribor in Štajerska ostala slovenska, povzdignil papež Janez Pavel II. med obiskom Maribora 19. septembra leta 1999. Znana je njegova misel: Sveta vera bodo vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« Slomšek je bil rojen leta 1800 – isto leto kot pesnik France Prešeren – na Slomu na Ponikvi pri Celju, umrl pa je 24. septembra leta 1862 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.