Našla raj na Zemlji

Ko je leta 2001 pri svojih desetih letih na televiziji v svoji rodni Rusiji v prispevku o srečanju ameriškega in ruskega predsednika Georgea Busha in Vladimirja Putina na posestvu Brdo zagledala grad, jo je ta povsem očaral, sedaj pa mineva že trinajst let, odkar Mariya Mubi živi le streljaj stran. Leta 2013, pri svojih 22 letih, je namreč zaživela v Predosljah, kamor jo je pripeljala ljubezen. Z zdaj že nekdanjim možem sta se razveselila dveh otrok: sin je prav te dni upihnil 12. svečko, hči pa ima devet let. Danes 35-letna Mariya pravi, da živi v raju na Zemlji: »Da imaš na takem koščku sveta blizu do morja, lepih jezer, hribov, čisto vodo in zrak … Za Slovence je to samoumevno in to me včasih malo žalosti. Prihajam iz ruskega Perma, mesta na meji med Evropo in Azijo, in smo do Črnega morja, ki nam je bilo najbližje, imeli tri tisoč kilometrov oz. tri dneve, do najbližjih hribov dva tisoč kilometrov. Tu pa se vsak dan vozim na Pokljuko na 1300 metrov, na Jezersko, v Planico ...«

Mariya je namreč trenerka v Tekaškem smučarskem klubu Triglav Kranj, poleg tega izvaja vadbe za otroke in starejše. Tudi sama sprostitev najde v gibanju, ob tem pa še v pisanju pesmi, in to v slovenščini. Po selitvi k nam je bil njen cilj, da se čim hitreje nauči našega jezika. »Tega sem se lotila s spoštovanjem in hvaležnostjo do države, v kateri sem si ustvarila dom in družino. Izpit iz slovenščine sem opravila leta 2018. Pomembno mi je bilo tudi spoznati slovensko tradicijo in si najti delo, saj želim dostojno preživljati sebe in otroka,« je poudarila.

Pisanje pesmi jo dvigne

Pesmi je začela pisati leta 2022, od leta 2023 pa je vsako leto v samozaložbi izdala eno pesniško zbirko, ob koncu leta, ko praznuje rojstni dan. Naklade so bile majhne, saj je svoja dela namenila predvsem za obdarovanje bližnjih. Vse tri zbirke so izšle pod naslovom Življenjsko živim življenje, zadnji je dodala še podnaslov Upaj in sanjaj. »Tematika mojih pesmi je zelo raznolika. Mogoče bo kdo v njih zaznal žalost, pesimizem, vendar je to realno življenje, pogosto gre za situacije, na katere nimaš vpliva. Vseeno pa je v mojih pesmih čutiti tudi radost in optimizem in upam, da s tem navdihujem bralce,« je pojasnila Mariya, ki je prepričana, da se vse v življenju zgodi z namenom. S pisanjem pesmi pa pomaga tudi sebi. »Skoznje izražam svoje življenje in rastem. Ko me vsakič znova kaj potre, me pisanje pesmi dvigne. To je moje zdravilo – poleg teka, sprehodov in hoje v hribe. Vse to mi pomaga, da sem kos obveznostim in izzivom, ki mi jih prinaša življenje.«

Doslej je ustvarila že več kot 60 pesmi; v zadnjih mesecih je napisala Svetle luči, Vsakemu svoje, Se splača … Eno od preteklih pesmi je npr. posvetila svoji mami, pisala je tudi o Predosljah, zanjo najlepši vasi na svetu, pesem za svojega sina pa je naslovila Poseben otrok. Pri šestih letih so mu namreč diagnosticirali motnjo avtističnega spektra. »Je vesel, srečen otrok in v svetu ne vidi ničesar slabega. Prepričana pa sem, da tak otrok pride v svet z nekim namenom.«

Mariyino zadnjo pesem – Mamina vloga – objavljamo ob prispevku, k pisanju pa sta jo spodbudila izbruh vojne v Iranu in materinski dan. »Vojne so vedno bile, so in bodo. Materinska vloga je tudi v otroku ohraniti čustveno empatijo. Človek ne sme izgubiti upanja. Sicer pa je pomembno, da je mama stabilna in srečna ter vzor otrokom, da bodo tudi oni postali močne, zdrave in uspešne osebe. Je pa dobro, da si mama kdaj vzame tudi čas zase in se sprosti. Če je ona srečna, bodo tudi otroci srečni,« ugotavlja Mariya, ki že ustvarja četrto pesniško zbirko. Želi si, da bi jo pri tem podprla tudi založba, da bi njene pesmi dosegle večje občinstvo. Še večja želja pa je, da bi njeni stihi zaživeli še skozi glasbo. »Včasih sem tudi pela, sedaj pa ne morem, saj zaradi svojega dela nimam več dovolj glasu. Izjemno bi bila vesela, če bi katero od mojih pesmi zapela kaka pevka. Sedaj svoje stihe dajem v računalniški program, ki naredi glasbo, umetna inteligenca pa zapoje besedilo.«

Spodbuja h gibanju

Mariyini dnevi bodo do konca zimske sezone še precej natrpani. V omenjenem kranjskem klubu otroke trenira tek na smučeh in biatlon. Popoldnevi so namenjeni treningom, ob koncih tedna so pogosto tekme. Mariyo šport spremlja od malega. Do desetega leta je trenirala športno akrobatiko, nato pa do dvajsetega leta tek na smučeh in biatlon; bila je tudi ruska mladinska prvakinja in članica juniorske reprezentance do 19 let. Sedaj že deset let svoje znanje prenaša na mlade športnike. Poleg tega preko zavoda za šport na dveh kranjskih šolah pomaga pri izvedbi športne vzgoje v prvi triadi, kot prostovoljka pa za gibanje navdušuje tudi otroke v lokalnem vrtcu. Rada dela tudi s starejšimi, zato izvaja nordijsko hojo in vadbo za člane Društva upokojencev Britof - Predoslje, ob tem pa sodeluje še v programu Olimpijskega komiteja Slovenije Zmigaj se do vadbe, s katerim spodbujajo h gibanju starejše in športno neaktivne ljudi.

Mariya priznava, da ob natrpanih dnevih in družini življenje ni vedno enostavno, a se je utrdila in postala močna oseba. Zanimalo nas je še, ali je kot Rusinja kdaj deležna tudi negativnih odzivov zaradi ruske invazije na Ukrajino. »Nekaj jih je bilo. Sprva sem se kar malo bala iti med ljudi, ker so tako slabo govorili o Rusiji. Žal je nastal hud konflikt, vendar navadni ljudje nimamo ničesar s politiko. Prav zato se mi zdi krivično tudi, da ruski športniki ne smejo nastopati na tekmah. S tem tudi v otrocih rušijo ljubezen do športa, nimajo več motivacije.«