Dr. Dragan Božič, Kranjčan po rodu, ob svoji zbirki pokrajinskih fotografij, s katerimi se je aktivneje začel ukvarjati po upokojitvi / Foto: Špela Šimenc
Dr. Dragan Božič, Kranjčan po rodu, ob svoji zbirki pokrajinskih fotografij, s katerimi se je aktivneje začel ukvarjati po upokojitvi / Foto: Špela Šimenc
Najstarejše pokrajinske fotografije
Znane in nepoznane fotografije Kamnika in okolice iz zadnje tretjine 19. stoletja je dr. Dragan Božič naslovil muzejski večer na Gradu Zaprice.
Na njem je zbranim predstavil izbor doslej večinoma neznanih zgodnjih pokrajinskih fotografij Kamnika in okolice, nekatere tudi iz svoje lastne zbirke. Prikazani so bili posnetki blejskega fotografa Benedikta Lergetporerja, ljubljanskih fotografov Ernesta Pogorelca in Julija Müllerja ter celovških fotografov Aloisa Beera in Johanna Baptista Reinerja.
»Johannu Baptistu Reinerju, ki je učil risanje na višji realki v Celovcu in bil poleg tega od 1863 tudi ljubiteljski fotograf, lahko rečemo tudi fotografski pionir, ker je posnel prve fotografije Gorenjske, med drugim Bohinja, Bleda in Tržiča, že 1865, in te so ohranjene na Dunaju,« nam je povedal Dragan Božič. Znano je tudi, da je Reiner leta 1869 poleg pogledov na Kranj in Radovljico naredil tudi pogled na Kamnik, a ta žal ni ohranjen. So pa v Ljubljani, Kranju in v Tehniškem muzeju na Dunaju ohranjene njegove zanimive fotografije gradnje gorenjske železniške proge Ljubljana–Trbiž v letu 1870. Fotograf je s kamero, stojalom, prenosno temnico, steklenimi ploščami in kemikalijami na vozu med šolskimi počitnicami v avgustu in septembru prispel na Gorenjsko. Takrat je fotografiral predvsem železne mostove, predore in kolodvore, pa tudi poglede na Kranjsko Goro, na Škofjo Loko in na Ljubljano iz Tivolija. »Za Puharjevim posnetkom Cerkelj so te fotografije najstarejše pokrajinske fotografije Gorenjske,« pravi Dragan Božič.
Ljubljanska fotografa Julij Müller in Ernest Pogorelc sta leta 1883 ali prej fotografirala Kamnik za cesarja Franca Jožefa I., ki je julija 1883 v sklopu praznovanja šeststoletnice prihoda Kranjske pod Habsburžane poleg Ljubljane obiskal tudi Kranj, Bled in Kamnik (takrat v vzponu kot zdraviliškoturistični kraj). Gre za prve ohranjene kamniške vedute.
Pred letom 1900 je največ kamniških fotografij posnel blejski fotograf Benedikt Lergetporer. Septembra 1887 je z dvanajstletno hčerko Eleonoro prispel v Kamnik z namenom, da fotografira savinjske hribe. Zaradi slabega vremena v hribih je najprej napravil več posnetkov v samem Kamniku in v dolini Kamniške Bistrice. To fotografsko ekskurzijo je popisal v podlistku, ki je izšel šele februarja 1890 v dnevniku Laibacher Zeitung. Obiskovalci Božičevega predavanja so lahko občudovali med drugim sotesko Predaselj v Kamniški Bistrici, pogled na Kamnik z Malega gradu in pogled na osrednjo zdraviliško zgradbo Prašnikarjevega vodnega zdravilišča v Kamniku.
Po letu 1894 je Kamnik fotografiral tudi dvorni in mornariški fotograf Alois Beer iz Celovca. Naredil je tri poglede na Kamnik, enega na Mali grad in dva na vodno zdravilišče.