Na obeh straneh Alp

»Kdor vzame v roke knjigo z naslovom Slovensko-avstrijska zgodovina, bi lahko domneval, da gre za prikaz zgodovine dveh držav. Dejansko se zgodovina dostikrat piše z ozirom na moderne državne meje, današnji narodi pa veljajo za referenčne enote, ki se pač lahko prenašajo nazaj v zgodnji srednji vek, antiko ali še starejše čase. Zgodovino dveh dežel lahko po tej logiki pišemo kot preprosto seštevanje dveh malo ali sploh ne povezanih primerov. Če pa si naslov naše knjige ogledamo nekoliko natančneje, se zastavlja več vprašanj. Kaj je pravzaprav mišljeno z njim? Kaj pomeni slovensko, kaj avstrijsko? Kaj pomeni Slovenija, kaj Avstrija? Je s tem mišljeno ozemlje današnjih držav? Avstrija obstaja v svojih današnjih mejah od leta 1918, Slovenija kot suverena država od leta 1991. Ozemlje obeh držav je bilo od poznega srednjega veka pa vse do leta 1918 na območju habsburške monarhije, katere zahodni del je nosil ime Avstrija (oziroma so ga tako imenovali pogovorno) in je bil od leta 1867 del avstro-ogrske monarhije. /…/ Kako velik vpliv imajo takšne tradicionalne pripovedi na našo sedanjost in kakšne potencialne pasti lahko predstavljajo tudi za pisanje slovensko-avstrijske zgodovine, je pokazal Andreas Moritsch (1936–2001) ob primeru avstrijsko-italijansko-slovenske tromeje. Ljudje so tu stoletja živeli v podobnih zgodovinskih razmerah. V zgodovinskih učbenikih, ki so se uporabljali in se uporabljajo v šolah v avstrijskem Podkloštru (Arnoldstein), italijanskem Trbižu (Tarvisio/Tarvis) in slovenski Kranjski Gori (Kronau), pa se ustvarja vtis, da gre za tri povsem različne in s trdimi mejami jasno ločene svetove. V perspektivi naše knjige želimo zato ravno nasprotno pokazati, da je bila v obmejnih regijah (in ne samo tam) dvo- ali večjezičnost večinoma del jezikovne identitete, da je bilo mogoče deželne in druge meje običajno prečkati brez težav in da so gospodarski interesi, promet in geografske danosti, pa tudi verski in družinski motivi (na primer romanja, poroke), ljudi bolj zbliževali kot ločevali.« (str. 1–2)

Navedeni odlomek je iz uvoda v to mogočno knjigo. In ta je gotovo ena od najbolj pomembnih od vseh, ki so izšle v letu 2025. Uredili so jo Peter Štih, Arnold Suppan, Oliver Jens Schmitt in Peter Vodopivec in je skupni projekt Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Avstrijske akademije znanosti. To delo priča, da smo bili ljudje in dežele na obeh straneh današnje državne meje v dolgi zgodovini bolj povezani, kot bi sklepali po travmatični izkušnji druge svetovne vojne in let takoj po njej. Knjiga si zasluži daljšo predstavitev tudi z gorenjskega vidika.