Na kmetiji dela fant z Downovim sindromom (2)

Jan Berlot, 22-letni fant z Downovim sindromom, je na Kmetiji Dolenc v Vrbnjah zaposlen od letošnjega leta, ko se je vključil v VDC Radovljica. Gre za zaposlitev pod posebnimi pogoji.

»Jan je izrazil željo, da bi rad delal na kmetiji. Prej je k nam hodil v okviru šole, odkar je vključen v VDC, so z nami vzpostavili stik, podpisali smo pogodbo o zaposlitvi in se dogovorili o vsem potrebnem,« je dejal Nejc Dolenc, lastnik Kmetije Dolenc, in tudi on, tako kot Jan, izrazil željo, da bi se v prihodnje dogovorili še za večji obseg dela. Jan je trenutno na kmetiji trikrat tedensko v dopoldanskem času. Z njim imajo samo pozitivne izkušnje. »Tudi osebe s posebnimi potrebami so zmožne dela. Obravnavati jih moramo kot običajne delavce. Mi nanj ne gledamo kot na osebo s posebnimi potrebami. Je samostojen, srečen, veliko stvari lahko naredi, tako da mu zaupamo vse naloge, ki jih opravljamo. Razvili smo zelo pristen odnos, se povezali, prisoten je na vseh družinskih kosilih, praznovanjih. Rad pride in mi ga radi povabimo. Je izjemno pozitivna oseba v našem življenju,« je zadovoljen Nejc Dolenc, ki je lastnik kmetije že dvanajst let.

Pred njim jo je vodil oče Klemen, ki je z osebami s posebnimi potrebami povezan že vrsto let, predvsem skozi šport, zato ne čudi, da so na kmetiji odprli vrata tudi Janu. »Skoraj dvajset let sem s športnimi vsebinami sodeloval s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica. Začeli smo s hojo, prešli v tek, varovance peljali od lokalnih tekmovanj do Ljubljanskega maratona – tudi na razdaljo 42 kilometrov. Za zaključek smo imeli željo, da nekoga peljemo na enega največjih svetovnih maratonov. Odločili smo se za New York in ta izziv tudi izpeljali. Skozi izkušnje, ki sem jih dobil z vsemi – lahko rečem prijatelji iz centra – smo začeli sodelovati tudi z Janom. Vsi v naši družini so bili takoj za to, da mu damo priložnost in ga sprejmemo v običajno delovno okolje. Jan se je izkazal, zadovoljstvo pa je obojestransko. To je treba poudariti. Če bi osebam s posebnimi potrebami dali več možnosti vključevanja v običajne delovne procesne in tudi gibalno skozi šport, bi jih lahko veliko bolj enakovredno vključili v vsakdanje življenje,« je pojasnil Klemen Dolenc.

Tako kot pri športu so tudi pri vključevanju Jana v delo na kmetiji sledili postopnosti. »Ko nekaj usvojiš in nekaj znaš, lahko to nadgrajuješ. Stopnico po stopnico – tudi pri nas je tako. Jan rad dela, ima občutek. Ne vidim nobenih ovir. Če zunaj ali v hlevu ni toliko dela, gre pomagat v predelavo, včasih greva skupaj po razvozih, tako da spoznava vse delo, ki je na kmetiji. Odkar je tukaj, je veliko pridobil, tako kot mi vsi in celotna družba. Zelo me veseli, da je tudi športnik,« je še dejal.

Dan začnejo s kavo, Jan zraven rad poje kakšen košček čokolade. »Kalorije bom hitro porabil, saj veliko treniram,« je hitro pojasnil. Obleče se v delovno obleko in gre na delo. »Že sam dobro ve, kje lahko začne, tudi če smo mi pri drugem delu,« je še dodal Klemen Dolenc.

(Se nadaljuje)