Mož, ki nageljne nosi v srcu

Vojko Smolej iz Preddvora je človek reda, miru in zgodnjih jutranjih ur. Včasih je bil poštar, danes je sicer upokojen, a Gorenjski glas še vedno raznaša. Njegova pot ga vodi skozi Preddvor, Hrib, Tupaliče, Olševek, Hotemaže in Breg ob Kokri. Na delo se poda med eno in drugo uro zjutraj. Ta čas mu odgovarja iz dveh razlogov: ker ni prometa na cesti in ker raznaša časopis že na pamet – naslovnikov nima nikjer zapisanih, vse ima v glavi; če bi se vmes z nekom zapletel v pogovor, bi se najverjetneje zmedel, je razložil.

Njegovo ime zasledimo tudi med letošnjimi prejemniki priznanj Gorenjske turistične zveze (GTZ) za najlepše gorenjske nageljne v akciji Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone, ki letos praznuje že 25 let. Znašel se je v družbi tistih, ki jih res gojijo že vrsto let. Med prejemniki, ki so bili v paru, je bil ob ženskih prejemnicah priznanj edini moški.

Z nageljni se je Vojko Smolej resneje začel ukvarjati, ko je bil star že čez trideset let. K srcu so mu prirasli, ko jih je videval po Bohinju in Kranjski Gori. Od prvega dne do njih goji posebno veselje. Gorenjski nagelj je zanj lepa, prisrčna, simbolna roža.

Veliko se je naučil iz izkušenj

Sadik ne kupuje vsako leto. Pravi, da je nagelj najlepši v drugem letu, saj takrat najlepše cveti. Sam jih je imel v koritih tudi po štiri, pet let zapored, dokler jih ni začela ogrožati vročina. Nagelj sicer prenese temperature tudi do sedem stopinj pod ničlo, a vročinski vali, ki smo jim priča zadnja leta, so zanj najhujši preizkus. Najlepše uspeva na tisoč in več metrih nadmorske višine.

»Okenskega cvetja v bistvu ne moreš saditi prej, medtem ko nagelj lahko že februarja,« nam je pojasnil. »Potrebuje polsenco, v času vročine pa je že vzhodno jutranje sonce zanj premočno. Če mu lega ne ustreza, preprosto ne bo delal, če rečem po domače,« je bil odkrit naš sogovornik.

Z leti je spoznal, da je sploh pri zalivanju potrebna previdnost. »Ko je vroče, nagelj vene, misliš, da ga je treba zaliti, pa ga hitro lahko preveč. Potem pride koreninska gniloba in mu ni več pomoči.« Včasih jih je poskušal rešiti, zamenjal zemljo, pa se niso več prijeli. Nageljne moramo torej zalivati bolj poredko, je poudaril.

Tudi zemlji v koritih namenja posebno pozornost. Ko se je začel ukvarjati z gojenjem nageljnov, je kombiniral star, vsaj dve leti preperel gnoj in zemljo s krtin, dodal je morda še malo kupljene zemlje. Namešal je torej tri vrste zemlje, danes dve: nekaj trgovinske in nekaj preperelega gnoja. Vedno naredi tudi drenažo – v korito doda manjšo količino peska.

Letos, je nadaljeval, ni uporabljal nobenega posebnega gnojila zanje, je pa delil z nami uporaben nasvet, da so nekaj najboljšega za nageljne »kurjeki« oziroma kurji gnoj. Sam jim ga dodaja v obliki briketov. »Sicer smrdi, ampak nageljnom pa dobro dene,« se je zasmejal.

Gorenjski nageljni

Vojko Smolej ima na svojem balkonu (na vzhodni strani) torej gorenjske nageljne. »Včasih sem imel ves balkon polepšan z njimi – to je bilo kakšnih osem metrov dolžine, danes mogoče štiri ...« Na začetku so namreč res krasno cveteli, se spominja, a odkar je takšna vročina, se lahko zgodi, da jih tudi polovico uniči. »Včasih je bilo veliko nageljnov na okenskih policah, zdaj pa jih je vse manj. Ljudje gojijo nageljne, vročina jim jih malo uniči prvo leto, potem drugo ... in izgubijo voljo, da bi se še ukvarjali z njimi,« je dejal s pridihom rahle žalosti v glasu.

Nageljni pri njem cvetijo skoraj vse leto, najbolj spomladi in jeseni.

»Seveda moraš imeti rože oziroma delo z njimi rad, ker dejansko potem tudi bolje uspevajo,« se je strinjal.

Drugega cvetja Smolej ne goji veliko. Imel je surfinije, ampak mu je uspelo, da je bil preradodaren z vodo in niso preživele, je povedal na šaljiv način. Ima pa tudi pelargonije, ki jih je letošnja vročina kar precej zdelala, trenutno pa zelo lepo cvetijo.

Vojko Smolej ima rad svoje cvetje, saj je, kot pravi, ljubezen do njega razvil že v otroštvu. Še kot mlad fant je nabiral tudi zdravilna zelišča, zdaj pa skrbi, da na njegovem balkonu nikoli ne zmanjka tiste prave, gorenjske rdeče barve.