Mehko kot britev

»V sobi, ki je bila polna cigaretnega dima, se je zbrala peščica moških. Bili so različne starosti. Oblečeni so bili v lahka poletna oblačila. Visok in vitek moški s košatimi sivimi brki, star približno sedemdeset let, se je nagnil čez mizo. S svojim hladnim, a zelo ostrim pogledom je ošinil drugega za drugim. Malo dlje se je pomudil pri črnolascu, ki je bil operativni vodja notranjega ministrstva in eden od kontrolorjev republiškega proračuna, človek, ki je poznal najbolj skrite tokove denarja v republiki. Počasi si je prižgal novo cigareto, potem pa z ledenim glasom spregovoril: 'Donovan. Imenoval se bo Donovan.' Njegov glas je bil obarvan z rahlo ironijo. 'Koliko denarja bomo na začetku imeli na voljo?' je padlo vprašanje iz prve vrste. V prostoru je zavladala napetost. Moški, oblečen v svetlo modro italijansko obleko, je bil napet kot struna. Bil je dovolj mlad, da ga ni bremenila prtljaga preteklosti, vendar je razumel, da se mora paziti starejših mož, ki so bili mojstri rokovanja z življenjem in smrtjo. 'Koliko?' je še enkrat ponovil. 'Pet milijonov nemških mark. Nič več in nič manj.' Možje za mizo so otrpnili. Številka je presegala njihova pričakovanja. Moški s sivimi brki je za trenutek počakal, potem pa nadaljeval: 'Uradno bo Donovan služil financiranju izgradnje nove pediatrične klinike in otroškega zdravilišča na Pohorju. V resnici pa bomo z njegovo pomočjo plačevali tihotapce bele tehnike, avtomobilov, alkohola, cigaret in predvsem žensk. S pomočjo sklada bomo imeli lažji dostop do občutljivih informacij o političnih nasprotnikih. Denar bo na voljo za potovanja v tujino, štipendije za obetavne kadre, nakup orožja za osebne potrebe. Ena od klavzul pogodbe, ki jo bomo podpisali, bo dovoljevala izplačila za molk osebam, ki bodo za vas opravljale tako imenovana umazana dela. Smo se razumeli?' Moški so prikimali …« (str. 9–11)

Milena Miklavčič se je v pisanju kriminalk že preizkusila. Prva je bila Kje je otrok?, izšla je leta 2021. Ta pa je še boljša. Uvaja jo skrivnostni sestanek, opisan v gornjem odlomku. Gre za tajni finančni sklad Donovan, s katerim naj bi izbrani oblastniki in njihovi zaupniki v prejšnjem režimu financirali svoje seksualne orgije in druge nečednosti. Avtorica postavi dogajanje v okolico svojega domačega kraja (Žiri), krajevna imena so dejanska, fiktivne so samo »Žagarije«, v katerih najdejo dve trupli, in začne se iskanje, kdo sta žrtvi in kdo ju je pokončal. Razkritja so pretresljiva. Več pa sami preberite, dobro je napisano, bere se kot kriminalka …