Med pisci tudi umetna inteligenca

Nekaj posebnega je letos že glavni uvodnik, ki ga je ob 45-letnici Žirovskega občasnika napisala umetna inteligenca, in sicer je nastal z uporabo spletnega orodja NotebookLM. »Uvodnik je resda napisala umetna inteligenca, in to na presenetljivo dober način, a tega ne bi zmogla, če ji naš sodelavec Aleš Jurca ne bi predložil vsebine vseh 46 zvezkov oziroma 54 številk Žirovskega občasnika. Te pa je seveda ustvaril kolektiv sodelavcev Žirovskega občasnika,« je pojasnil urednik Miha Naglič, ki je tudi avtor enega od preostalih dveh uvodnikov, v katerem je razmišljal o Žireh in svetu v letu 1945 in osemdeset let pozneje. Med uvodnike je umestil še govor Maje Bogataj Jančič na letošnji Prešernovi proslavi v Žireh.

V nadaljevanju sledijo trije intervjuji. Milena Miklavčič se je pogovarjala z zdravnikom in raziskovalcem zgodovine krajev na Škofjeloškem Tonetom Koširjem, ki je kratko obdobje kot zdravnik deloval tudi v Žireh. Olga Vončina se je pogovarjala z Ano in Manco Ahlin, sestrama, ki ju povezuje čipka. Manca Ahlin je arhitektka, ki je s svojo čipko iz vrvi postala prepoznavna tudi v tujini, Ana Ahlin pa vodi čipkarsko šolo v Žireh. Miha Naglič pa je k pogovoru povabil kemika in domoznanskega raziskovalca Alojza Demšarja. »Kar nekaj časa se je branil, na koncu pa vendarle pristal,« je razložil Naglič in dodal, da je Demšar pogovor sklenil z besedami: »Nisem mislil, da imam toliko povedati.« V Žirovskem občasniku vedno dobi mesto tudi znanstveno in občansko raziskovanje. Petra Leben Seljak in Kristjan Oblak sta se posvetila dinastiji Bogatajev in njihovemu dvorcu v Žireh, Milka Bokal pa kmečkemu izrazju v Žirovskem slovarju. Njen prispevek je z risbami kmečkih orodij popestril Martin Eniko. Marija Mojca Treven piše o tragediji Lipnikovih v Žirovskem Vrhu, Apolonija Klančar pa o poteh iz stresa, stiske in travme. Vane Mole je opisal zgodnja leta Ribiške družine Žiri. »V rubriki In memoriam je Jožica Kacin topel prispevek posvetila spominu na Milana Sovinca, midva z Alojzem Demšarjem pa sva se skozi svoje pesmi spomnila Blaža Ogorevca.« Rubrika Naš pesniški utrip pa poleg Nagličevih in Demšarjevih pesmi prinaša še pesmi Janeza Ramoveša, Nine Istenič in Jožice Kacin.

Likovno prilogo je Stane Kosmač skupaj s Tanjo Mlinar posvetil žirovskim klekljaricam, navdihnila pa jo je razstava Kamen in čipka v okviru letošnjih Slovenskih klekljarskih dni v Žireh. Pod Prispevke za našo kulturno in duhovno kroniko so uvrstili povzetke s posveta o ureditvi ostanka stare župnijske cerkve sv. Martina, ki je aprila potekal v Žireh. Poleg tega je Tina Benedičič predstavila delo Poljanski rokopis, Alojz Demšar pa je pod psevdonimom Stephan Cossmaz dodal še besedilo Please describe life in Poljanska dolina in the past (Prosim, opiši življenje v Poljanski dolini v preteklosti), ki opisuje izmišljen dogodek, a kot je namignil Naglič: »Kaj pa, če je vse res?« In s tem pojasni tudi avtorjevo odločitev za psevdonim. »Da ga ne bi ponoči prišli iskat,« se je pošalil. Na koncu so dodali še tri fotografije z razlago. Tončka Stanonik je podrobno opisala fotografijo svojega očeta, na kateri je skupaj z drugimi učenci obrtne nadaljevalne šole v Žireh, Zdravko Mlinar je komentiral fotografijo starovaških fantov po svetu, Miha Naglič pa fotografijo Vladke Šedlbauer in Rada Jana na Rožniku. Zadnji prispevek z naslovom Počez čez Žirovski vrh je napisal Franc Temelj. Pri letošnjem Žirovskem občasniku je skupaj sodelovalo 24 avtorjev.