Med mitom in poslom

Evropski gorski svet je v minulih stoletjih veljal od določene višine navzgor za nedostopen in nevaren, saj naj bi tam domovale različne pošasti, ki naj bi ogrožale ljudi in domače živali. Vanj so si upali le redki posamezniki, predvsem pa divji lovci ... Takšno javno mnenje se je bistveno spremenilo z nastopom romantikov, med katerimi je bil najbolj glasen Jean Jacques Rosseau (1712–1778), švicarsko-francoski filozof, pisatelj in glasbenik. Ta je postal zelo vpliven glasnik subjektivnega, romantičnega in neznanstvenega pristopa k naravi. Tako je začel gorski svet čedalje bolj privlačiti plemenitaše, pisatelje in slikarje iz alpske soseščine, še bolj pa iz angleškega okolja, ki so tam našli obilo spodbude za sproščeno preživetje.

To je sprožilo ob koncu 18. stoletja cel plaz potovanj v alpski gorski svet, kar je vplivalo tudi na tamkajšnje naravno okolje, saj za spomin ni bilo nič bolj primernega kot šopek kakšne gorske rože, še posebej planike ... Da se ne bi bilo treba turistom samim vzpenjati v nevarne skalne pečine, so poskrbeli domačini tako, da so zanje začeli gorsko cvetje na veliko nabirati. S takim poslom so se sčasoma začele ukvarjati cele gorske vasi. Planike in druge gorske cvetice so potem dobesedno vsiljevali nedeljskim obiskovalcem. Dobiček so zaslutile tudi komercialne firme, kakršno je bilo recimo dunajsko podjetje Michael Frank, ki je imelo po svojih oglasih za kupce na zalogi tri milijone (!) sveže natrganih glavic planik. Kot vir te informacije lahko navedemo knjigo švicarskega botanika Schneideggerja Mythos Edelweiss. Zur Kulturgeschichte eines alpinen Symbols (Mit planika. H kulturni zgodovini nekega alpskega simbola). V njej najdemo tudi podatek iz današnje Slovenije o čevljarju Franku Jaklu iz Spodnjega Loga pod Mangartom, ki je za svoje čevljarske usluge prejemal cele nahrbtnike planik. Te je potem pod pivnikom skrbno stisnil ter jih naprej prodajal večjim podjetjem, ki so jih uporabila za različne namene, tudi za okvirje slik, kakršno vidimo na naši fotografiji.

K prekomernemu nabiranju planik in drugih gorskih rož je deloma pripomogla tudi tisti čas razširjena moda herbarijev, pa tudi alpskih vrtov, tako v Evropi kot onkraj Atlantika.

Planika (očnica, skalnica) je lepa zvezdasta, volnato dlakava rožica. Do dvanajst rumenkastih koškov na vrhu stebla sestavlja zunanje ženske in notranje moške cvetove. Obdajajo jih zvezdasto razporejeni ovršni listi. Gosto dlakavi listi imajo suličasto obliko. Dosega višino desetih centimetrov in raste na našem ozemlju po kamnitih gorskih tratah in skalnih razpokah v Julijskih in Kamniških Alpah, v Trnovskem gozdu in na Snežniku. Njena posebnost je, da raste tudi v nižini, v Zarti ali Zarici, delno umetno potopljeni soteski Save blizu mesta Kranj. Na njenih previsnih stenah se je po mnenju geologov »vgnezdila« še v ledeni dobi, ko se reka še ni popolnoma zajedla v svojo apnenčasto podlago.

Cvet te gorske rastline je kot »Edelweiss« postal zadnjih sto let simbol raznih alpskih političnih in poslovnih skupnosti; znašel se je tudi na denarju.

Zaradi množičnega odnašanja iz njenega naravnega okolja se je kmalu pojavila potreba, da planiko oblasti zakonsko zavarujejo. V habsburški monarhiji se je to zgodilo s podpisom cesarja Franca Jožefa, najprej na Goriškem in Gradiščanskem, 1898. leta pa še na Kranjskem. S tem odlokom je bilo prepovedano rastlino kakor koli ogrožati, bodisi s trganjem, izkopavanjem, presajanjem. Ob sodobnih uradnih predpisih je zakonodajalec leta 2004 izdal Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah v Sloveniji, ki je nadomestila odlok iz leta 1976 in je usklajena z drugimi domačimi in mednarodnimi predpisi. Uredba obsega dve poglavji. V poglavje A so zajete rastline, ki so domorodne na ozemlju republike Slovenije, gre pa za okrog 210 vrst. Gorske rastline so še posebej zavarovane v okviru Nature 2000, evropskega omrežja varovanih območij. Ponekod so navedene tudi dovoljene izjeme. Kazni za prekrškarje so kar velike in znesejo od 100 do 300 evrov za posameznike, do 10.000 evrov pa za pravne osebe in samostojne podjetnike ... Zato vam svetujem, da ob pogledu na prostorastočo rožico pripravite fotoaparat ali pametni telefon, pa si namesto cveta odnesete domov za spomin lepo sliko.