Maske: od rituala do karnevala

»Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubljal svojo veljavo, maske so sčasoma postale sredstvo za zagotavljanje zabave. Prelomne dogodke v človekovem življenju vse od rojstva do smrti zaznamujejo življenjske šege – ustaljena dejanja in obredi, ki povezujejo različna življenjska obdobja. Pri nekaterih šegah kot ostanek zaščitne funkcije ali zgolj za zabavo nastopajo tudi maskirani liki. Maskiranje je značilno predvsem za predporočne (dekliščina in fantovščina, vabljenje na poroko) in poročne šege (lažna nevesta, zabava svatov), pojavlja pa se tudi ob šegah, ki so del srednješolskega in višješolskega izobraževanja (brucovanje) ter ob praznovanju 50. rojstnega dne. Cerkveni in posvetni prazniki koledarskega leta imajo za posameznika in skupnost poseben pomen. Nekatere letne šege, za katere je bilo značilno maskiranje, so izumrle ali se le delno ohranile (preganjanje pehtre babe), druge so se v prilagojeni oz. spremenjeni obliki ohranile do danes (npr. na martinovo, lucijino, miklavževo, ob božiču, novem letu, svetih treh kraljih, pustu) ali so bile iz drugih okolij prinesene v slovenski prostor (noč čarovnic). /…/ V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav. Zasebni in javni prostori se spremenijo v prostore pustnih zabav, prireditev, rajanj, karnevalov in obhodov tradicionalnih pustnih skupin. Pustovanje ima satirično, zabavno in družbeno vlogo. Odraža se tako v pustnih likih tradicionalnih pustnih skupin kot tudi v sodobnih pustnih likih, ki prikazujejo aktualne družbene, gospodarske in politične razmere. Na razstavi na izbranih primerih predstavljamo sodobno maskiranje v Sloveniji: potek pustnega dogajanja, izkazovanje pripadnosti, kaj je 'očem skrito' oz. česa obiskovalci ne vidijo, kaj se dogaja v času razPUSTa ter kakšnim spremembam je mogoče slediti v zadnjih desetletjih.«

Ta zapis objavljamo v pustnem času 2026. S povabilom na razstavo, ki je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani na ogled še vse do 29. avgusta 2027. Ima tudi svoj katalog, navedeni odlomek pa je s spletne strani muzeja.