Loška prostovoljka leta je Maja Klemenčič

Škofja Loka – Zavod O je v sodelovanju z Občino Škofja Loka tudi v letu 2025 izvedel izbor za prostovoljca oziroma prostovoljko leta, s katerim želi opozoriti na posameznike in posameznice, ki s svojim nesebičnim delom pomembno prispevajo h kakovosti življenja v lokalnem okolju. Komisija je na podlagi prijav ter presoje obsega, trajnosti in vpliva prostovoljskega delovanja za prostovoljko leta 2025 izbrala Majo Klemenčič.

Pobuda Škofja Loka peče piškote

Njena prostovoljska pot se je začela leta 2020, v času epidemije, ko je zasnovala humanitarno pobudo Škofja Loka peče piškote, namenjeno starejšim in drugim ranljivim skupinam. »Pobuda je iz spontane geste prerasla v trajen in prepoznaven projekt ter se v petih letih razvila v decembrsko dobrodelno tradicijo v občini. Letos je sicer pobudnica in izvajalka napovedala zaključek petletnega dobrodelnega projekta. V okviru akcije je Maja Klemenčič skupaj s prostovoljci v petih letih razveselila skoraj 2300 oseb, med njimi stanovalce Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, uporabnike Varstveno-delovnega centra Škofja Loka, varne hiše ter številne druge posameznike, družine in ustanove,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Komisija je ob izboru poudarila njeno samoiniciativnost, vztrajnost, zanesljivost ter izrazit osebni pristop. »Projekt presega zgolj materialno pomoč, saj pomembno prispeva k zmanjševanju osamljenosti ter krepi občutek pripadnosti in povezanosti v lokalni skupnosti,« še utemeljuje komisija.

V čast vseh, ki so pekli piškote

Maja Klemenčič je počaščena, da je prejela naziv prostovoljke leta. »S ponosom sem sprejela plaketo, v imenu vseh ljudi, ki so pekli piškotke in pomagali pri akciji. Tudi zaradi tega se mi zdi prav, da sem jo sprejela v čast vseh, ki so k moji pobudi in akciji prispevali kar koli,« nam je povedala. »Vse skupaj se je začelo s smrtjo moje babice, ki je bila v domu starejših občanov v Škofji Loki ravno v času covida. Umrla je v času, ko je bila epidemija na vrhuncu in je bilo vse zaprto. Ostal je grenak priokus, kako je bila v zadnjih urah sama, v tem smislu, da ni imela ob sebi svojcev. Prva ideja moje pobude je bila tako zahvala vsem, ki delajo v domu, ki preživljajo velik del svojega življenja s starostniki in ob njih. Pa tudi da bi se ljudje zavedali, da tudi če svojcem niso dovolili priti do njih, to ni pomenilo, da so sami.«

Nepozaben občutek

Lepi spomini jo vežejo na trenutke, ko je vozila piškote v različne ustanove in k posameznikom. »To je zares nek poseben občutek, ker tako rekoč 'ne narediš nič', potem vidiš obraze, ko pripelješ piškote tja, kako zažarijo, to je nepozaben občutek. Iz srca sem vesela, da smo mnogim lahko polepšali dan in jim ostali v lepem spominu.«