Literarna zapuščina za prihodnost

Za predstavitev je poskrbelo Kulturno društvo Josipine Turnograjske v sodelovanju z Občino Preddvor, Zavodom za turizem Preddvor in Domom starejših občanov Preddvor. O pomenu slikanice sta spregovorili Preddvorčanka Tereza Lombar, ki je delo tudi ilustrirala, ter oblikovalka Sonia Pust, ki je slikanico grafično opremila. Vlogo in pomen epske pesnitve Zora in Sonca je poudarila Ivanka Učakar, bibliotekarka in izjemna poznavalka slovenske literature. Deli so predstavili v povezavi z lokalno literarno dediščino, pogovor je vodila trojna doktorica Mira Delavec Touhami. Dogodek je pospremil glasbeni program.

Gostiteljica Delavec Touhamijeva je v uvodu izrazila veselje ob uspehu dvojnega projekta in poudarila pomembnost obeh del. Učakarjeva se je v nadaljevanju osredotočila na širino Valjavčevega opusa, ki ga je začela odkrivati šele po upokojitvi. Poudarila je njegov pomen kot zapisovalca, ki je veliko pisal v narečju, in tudi kot zapisovalca, ki je zapisal, kdo mu je zgodbo povedal, kdaj in kje.

Matija Valjavec - Kračmanov, ki se je leta 1831 rodil na Srednji Beli pri Preddvoru, umrl pa star 66 let v Zagrebu, je namreč v literarni zgodovini pogosto prezrt, čeprav je bil eden prvih, ki je v slovenski literaturi poskusil ustvariti slovenski ep, smo izvedeli. Njegov zapis preddvorskega narečja pa predstavlja dragocen jezikovni vir.

Zora, Sonca in pero

Pri pesnitvi Zora in Sonca je bil velik izziv, kako epsko pesnitev v treh delih ustrezno preoblikovati v prozno obliko, ki bo sledila izvirniku. Gre za Valjavčevo avtorsko delo, ki je nastalo na osnovi preddvorske ljudske pesmi Zarika in Solnčica. Morala sta se namreč ohraniti starinski duh, a hkrati se ni smela porušiti sporočilnost pisatelja. Po mnenju Mire Delavec Touhami izid dela Zora in Sonca pomeni pomemben prispevek k slovenski literaturi 19. stoletja in razvoju slovenskega epa.

Delo vsebuje še znanstveni uvod, priredbo za začetnike, pedagoške predloge ter recenziji dr. Jonatana Vinklerja in dr. Mance Erzetič. Knjiga je izšla s podporo Ustanove Igorja Grdine, delno sta jo sofinancirala tudi Občina Preddvor in KD Josipine Turnograjske.

Slikanica Čudežno pero Matije Valjavca pa je druga v nastajajoči zbirki Znameniti Preddvorčani, ki si prizadeva približati izjemne ustvarjalce iz preddvorske preteklosti domači in širši slovenski javnosti. Zgodba temelji na življenjepisu Valjavca, vključuje prevod v angleščino in nemščino ter slikovno gradivo s ključnimi podatki in fragmenti avtorjevih ohranjenih del.

Delo je ilustrirala domačinka Tereza Lombar. Tudi prvo delo v zbirki vsebuje njene ilustracije, a tokrat je nadgradnja v risbi izjemna. Lombarjeva se je namreč odpravila po nasvet k sorodniku, znanemu ilustratorju Zvonku Čohu.

Za oblikovno zasnovo in podobo slikanice je zaslužna Sonia Pust, medtem ko je knjigo Zora in Sonca oblikovala Ivana Kadivec, ki žal ni bila prisotna.

Pustova se že več kot trideset let ukvarja z oblikovanjem na različnih področjih. Knjige so jih sploh ljube, tako da se je projekta lotila z veseljem. Slikanica uporablja tipografijo, prilagojeno mlajšim otrokom in tistim z bralnimi težavami. Dodatno je poudarila tudi pomen mlade ilustratorke, v prvi vrsti pa funkcionalnost in vizualno enotnost nastajajoče zbirke.

Zaključek

»Valjavčevo delo ni le poklon ljudskemu slovstvu, ampak pomeni pogumno raziskovanje meja slovenske literarne možnosti in odpira nove poti interpretacije,« je sklenila Mira Delavec Touhami.