Likovna umetnost in erotika

Številni obiskovalci, tako s svojimi likovnimi deli sodelujoči ustvarjalci kot širše občinstvo iz vrst ljubiteljev likovne umetnosti, ki so se udeležili odprtja letošnjega že 14. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, so lep dokaz, da je ideja pobudnika in dolgoletnega vodje festivala, magistra slikarstva Klavdija Tutte, o povezovanju slovenskih umetnikov s kolegicami in kolegi v mednarodnem prostoru še vedno zelo močna in ob vsakoletnem dogodku stopa v ospredje. »Mednarodna orientacija je od vsega začetka vodilo festivala,« poudarja Tutta.

Likovno k erotiki

Hkrati pa dober obisk potrjuje, da je tudi po 14 letih festival še kako vitalen, seveda pa je k širšemu zanimanju tokrat nedvomno pripomogla tudi letošnja osrednja tema, saj festival napoveduje podnaslov Erotika, umetnost hrepenenja. »Cilj letošnjega festivala je raziskovanje erotičnega v likovni umetnosti, svoboda izražanja čustev, predstavitve človeškega telesa in intimnosti skozi različne tehnike in medije, ustvarjajoč nepozabno izkušnjo za ustvarjalce in obiskovalce hkrati,« je ob odprtju med drugim povedala umetniška vodja festivala, kiparka Martina Marenčič.

»Erotika v umetnosti ni zgolj upodobitev telesne želje – je prostor, kjer se prepletajo intima, moč, prepovedi, emancipacija in kritična misel. Spremlja nas od prazgodovinskih podob plodnosti skozi klasične ideale srednjeveške cenzure, baročne ekstaze in modernistične prelome vse do sodobnih iskanj, kjer telo in želja razkrivata vprašanje identitete, politike, tehnologije in intime. Umetniki so skozi različna zgodovinska obdobja z erotiko raziskovali ne le čutno, temveč tudi družbeno, kulturno in politično tkivo časa,« je v nagovoru ob odprtju poudarila kuratorka festivala Nina Jeza. »Današnja razstava nas vabi, da na erotiko pogledamo onkraj stereotipov, da jo doživimo kot prostor refleksije in bližine, kot šepet in krik umetnosti, ki razgalja naš čas z vso kompleksnostjo telesa, želje in človekove ranljivosti.«

Nekoč Indija, danes Kranj

Ob odprtju festivala je nagrado za življenjsko delo prejela mariborska slikarka Jasna Kozar – nagrado vsako leto podeljujejo stanovski kolegi, združeni v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov. V sedemdesetih letih je več let preživela v Indiji. »Imam tudi tako imenovani indijski opus. Ravno v tem času imam v Mariboru razstavo s še dvema kolegicama ob jubileju, ko smo pred petdesetimi leti skupaj odšle v Indijo. A je prav zanimivo, da je kot rdeča nit v mojem slikarstvu vseeno ostala erotika,« je povedala nagrajenka in ob tem z zadovoljstvom opazovala razstavo svojih del v Galeriji Mestne hiše, za katero je dela izbral in jih umestil v galerijo ddr. Damir Globočnik. »Čeprav svoje slike seveda zelo dobro poznam, se mi zdi, da so v tukajšnji galeriji videti povsem drugače. Izstopa vsako posamezno delo, hkrati pa delujejo poenoteno kot celota.«

Rdeča nit človeško telo

Veliko nagrado festivala (grand prix) je za družbeno kritičen pristop do erotike, ki odseva oddih zadnjega časa in nadaljuje tradicijo italijanskega slikarstva, prejel slikar Carlo Alberto Palumbo. »Mednarodna nagrada je vedno priložnost za sprejemanje in hkrati dajanje. Gre za vzajemnost, ki nas umetnike iz različnih držav in okolij povezuje, kar je zelo pomembno. Živimo v temnih časih in umetnost je tista, ki združuje, ko lahko razmišljamo in s svojimi deli hkrati predstavljamo različne ideje. Sodelujemo umetniki iz različnih držav, kar nas bogati, ob tem pa nam daje signal, da smo v svojih različnostih na tem planetu dejansko vsi enaki. Festival nam dovoljuje, da izmenjujemo vsak svoje, včasih zelo različne ideje, ne da bi s tem povzročali konflikte,« je povedal Carlo Alberto Palumbo, sicer profesor na Akademiji lepih umetnosti v Vidmu.

Kot je prvonagrajeni slikar še dejal, je vedno imel strast do človeškega telesa, ta pa ga je tudi pripeljala do študija anatomije. Tudi danes, po več kot tridesetih letih v likovnem snovanju, še vedno odkriva človeško telo, ki je tudi rdeča nit njegovega ustvarjanja. »V mojem slikarstvu je zelo pomembna figura, ki morda služi tudi kot izgovor, da se ukvarjam s tematiko telesa,« je še povedal – vesel, da mu nagrada prinaša tudi razstavni termin v Kranju v naslednjem letu.

Nagrada mojstrici kolaža

Odkupno nagrado Gorenjskega muzeja je za prepletanje digitalnega kolaža s tradicijami v slikarstvu prejela kranjska umetnica Maruša Štibelj. »Nagrado vidim kot lepo potrditev mojega dosedanjega umetniškega ustvarjanja, ki sem je še posebno vesela, saj prihaja iz lokalnega okolja, kjer se je začela moja umetniška pot in mi velikokrat služi tudi kot vir inspiracije,« je povedala odlična kolažistka iz Kranja, tudi pobudnica in umetniška vodja festivala kolaža Kaos, ki ga v Layerjevi hiši prirejajo vsako drugo leto.

Odkupna nagrada ji prinaša tudi razstavo v eni od muzejskih galerij. »Samostojne razstave v prostorih Gorenjskega muzeja naslednje leto se že veselim, saj bom po nekaj letih zopet imela priložnost, da se domačemu občinstvu predstavim s svojimi novejšimi deli in temami, ki sem jih poglobljeno razvijala v zadnjih letih,« je še povedala Maruša Štibelj.

Ob odprtju so podelili še kopico festivalskih nagrad in priznanj. Priznanja mednarodne žirije so za svoje umetniške stvaritve prejeli še: Ina Loitzl, Miha Perne, Saba Skaberne, Duo Dehors / Audela Elisa Turco Liveri in Salvatore Insana, Janez Pelko, Rajko Bizjak, Pablo Fanque, Matej Kocjan - Koco, Goran Medjugorac in Arjan Pregl.

Po podelitvi nagrad in priznanj je sledil sprehod po razstavnih prizoriščih festivala. Vodstvo so popestrili Erotikon performansi v organizaciji zavoda Fragmenti ter gledališkega studia Dramatikon. Večer se je v Prešernovem gledališču nadaljeval z nastopom alternativne avstrijske skupine Ben Wood's Inferno. Festivalska razstavišča bodo odprta do konca oktobra.