Kranju ostal predan vse do danes

Ko je leta 1954 v Kranj prispel z majhnim kovčkom v roki, ni slutil, da bo to mesto postalo njegov dom za vse življenje. »Kranj me je sprejel, jaz pa sem mu ostal predan vse do danes,« je dejal mag. Štefan Kadoič, ki je v sedmih desetletjih pustil pečat na skoraj vseh področjih javnega življenja in pomembno prispeval k razvoju Kranja v regionalno, gospodarsko, izobraževalno in športno središče Gorenjske.

Rodil se je v Zagorju ob Savi, po končani tehnični srednji šoli v Ljubljani pa se je kot mlad tehnik zaposlil v kranjski Iskri. Kmalu se je izkazal s predanostjo in sposobnostjo povezovanja ljudi, zato je hitro prevzemal odgovorne funkcije v mladinskih ter političnih organizacijah. Sodeloval je v številnih svetih, komisijah, odborih, klubih, Krajevni skupnosti Primskovo ... V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil dve mandatni obdobji vodja delegatov kranjske občine v zboru občin Skupščine republike Slovenije. Nekaj let je bil predsednik Plavalnega kluba Triglav Kranj.

Ob delu se je izobraževal in leta 1958 začel študij na Ekonomski fakulteti, kjer je zaključil drugo stopnjo. Po ustanovitvi Zavoda za organizacijo dela v Kranju je postal eden njegovih sodelavcev, kmalu zatem pa predavatelj na Višji šoli za organizacijo dela – pozneje na Visoki šoli in nato Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, kjer je služboval vse do upokojitve. Sodeloval je pri zahtevnem preoblikovanju šole v univerzitetno fakulteto. Dva mandata je opravljal funkcijo dekana. V 34 letih profesorskega dela je študentom vedno skušal posredovati čim več znanja. »Naše delo je pomembno prispevalo tudi k razvoju organizacijskih ved, ki smo jih uspešno razširili po vsej tedanji Jugoslaviji,« je dodal. Za svoje delo je leta 2009 prejel zahvalo 50 generacij študentov Fakultete za organizacijske vede.

V vlogi kranjskega podžupana (1998–2006), ko je bil župan Mohar Bogataj, je največ energije namenil razvoju šolstva, športa in zdravstva. »To je bil čas gradnje – zrasle so šole, izobraževalni center Zlato polje, osemstezno kegljišče, ki je bilo prvo tovrstno v Sloveniji, pokriti olimpijski bazen, prizidek k Zdravstvenemu domu Kranj za prostore urgentne ambulante, zobozdravstvenih ambulant in diabetološke ambulante. Prizidek in Ledna dvorana sta bila prvi zgrajena z javnimi in zasebnimi finančnimi sredstvi. Mestna knjižnica Kranj je projekt, na katerega smo še danes izjemno ponosni,« je nanizal Kadoič, ki je med drugim zaslužen za ureditev Varstveno-delovnega centra Kranj.

Tudi danes ostaja zavzet za razvoj svojega mesta, v katerem po njegovem mnenju primanjkuje dostopnih občinskih stanovanj za mlade, starejše in zaposlene. Opozarja na nujnost uresničevanja zakona o dolgotrajni oskrbi ter na premišljeno rabo zemljišč za ohranjanje samooskrbe. Posveča se zlasti vprašanjem kakovostnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Kot član komisije za varstvo starejših sodeluje pri pripravi nove strategije za starosti prijazno mesto. Še vedno je dejaven v Društvu general Rudolf Maister Kranj, Zvezi združenj borcev za vrednote NOB in pri Socialnih demokratih, podpira pa tudi delo gasilcev in Rdečega križa. »Želim ostati aktiven čim dlje. Pri tem mi je v veliko oporo vsa družina,« je poudaril.

Naziv častnega občana sprejema z velikim ponosom in odgovornostjo. »Zahvaljujem se vsem, s katerimi sem sodeloval v 71 letih – del tega priznanja pripada tudi njim.«