Projekt Kino brez ovir predstavlja pomemben korak k enakopravnejši dostopnosti kulture. / Foto: Kd Cerknica

Projekt Kino brez ovir predstavlja pomemben korak k enakopravnejši dostopnosti kulture. / Foto: arhiv KD Cerknica

Kino brez ovir tudi v Radovljici

Trije slovenski kinematografi so bili uspešni pri prijavi projekta Kino brez ovir: Slovenija, katerega cilj je približati filmsko umetnost skupnostim gluhih, naglušnih, slepih in slabovidnih. Gre za prvi celostni program dostopnega filma v Sloveniji, izvajajo pa ga Kulturni dom Cerknica, Kino Union v Celju in Linhartova dvorana v Radovljici.

Slovenija dobiva celostni program dostopnega filma za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne.

Kino brez ovir je torej tudi na Gorenjskem. »Javni zavod Turizem in kultura Radovljica/Linhartova dvorana smo projekt sooblikovali skupaj s partnerjema z namenom dostopnosti kulture vsem. Pomembno se nam zdi, da tudi ljudje z različnimi oviranostmi lahko enakovredno doživijo filmsko umetnost in skupnostni utrip kina. To ni le vprašanje dostopnosti, ampak spoštovanja in vključevanja,« je pojasnila Katja Stušek iz Javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica.

Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi. Začel se je 15. junija in bo potekal do 15. maja prihodnje leto. Kot so povedali v Kulturnem domu Cerknica, bodo sodelujoči kinematografi v tem obdobju postali vključujoči prostori, kjer bodo predvajali evropske in slovenske filme z zvočnimi opisi, podnapisi ter tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Skupno bo izvedenih šestdeset dostopnih projekcij, od katerih bo polovica evropskih, polovica pa slovenskih filmov. Dvorane bodo za ta namen prilagodili – tudi v Radovljici. »Za dostopnost bomo v dvorani namestili slušno zanko za naglušne, na voljo bodo tudi slušalke, s katerimi bodo lahko slepi spremljali zvočni opis filma, prilagojen posebej zanje. V film bo vključena tudi tolmačka za slovenski znakovni jezik, ki ga bo sproti prevajala gluhim obiskovalcem. Potrebne so torej tako tehnične prilagoditve dvorane kot tehnične prilagoditve filma,« je še povedala Katja Stušek.

V Kulturnem domu Cerknica še dodajajo, da projekt predvideva tudi trideset pogovornih dogodkov po filmskih projekcijah, nadgradnja pa bo mednarodna konferenca o vključevanju v kinematografijo – prva tovrstna v Sloveniji – ki bo to pomembno temo odprla v širši javnosti. Zaključek bo zaznamovala izdaja priročnika, dostopnega tudi v angleščini, namenjenega uporabi v drugih evropskih kinematografih. Poudarjajo še, da imajo skupnosti gluhih, naglušnih, slepih in slabovidnih v Sloveniji še vedno izjemno omejen dostop do filmskih vsebin, zlasti zunaj glavnega mesta. »Projekt Kino brez ovir zato predstavlja pomemben korak k enakopravnejši dostopnosti kulture. Spodbuja vključevanje in omogoča, da tudi marginalizirane skupine postanejo aktiven del filmskega občinstva.«

Kino brez ovir bo zaživel konec avgusta ali v začetku septembra. »Vsak mesec bomo predvajali en slovenski in en evropski film. Evropske filme bodo spremljali tudi pogovori z različnimi gosti, ti pa bodo prav tako tolmačeni v slovenski znakovni jezik. Prva filma v izboru sta slovenski Ne bom več luzerka Urše Menart, ki je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero se zdi, da Slovenija nima prostora; drugi pa evropski Ravno obratno španskega režiserja Jonása Truebe, ki je igriv in duhovit pomežik klasični komediji ponovne poroke tridesetih in štiridesetih let, ki sporoča, da je v razhodu mogoče najti ravno toliko ljubezni in upanja kot v združitvi,« je prva filma, ki bosta na ogled v Linhartovi dvorani v Radovljici, napovedala Katja Stušek.