Keksi tete Pepce

Za teto Pepco vem že od ranega otroštva. A šele ko sem se prvikrat okrog leta 2016 lotila sestavljanja rodovnika, sem izvedela, kdo ta teta Pepca sploh je.

Moj oče ni veliko dal na kuharske recepte, največ je kuhal jedi, ki so bile plod njegove domišljije. Tako se je na primer domislil jedi špiža. Resda ta njegov odgovor na priljubljeno italijansko jed nima kaj dosti skupnega s pico, a tudi po desetletjih od nastanka špiže moji otroci izjemno uživajo, kadar jim jo pripravim. Pri nas doma smo vsako leto pred božičem zanesljivo pekli kekse po receptu tete Pepce. Razmerje moke in sladkorja smo zmanjšali z 1 : 1 na 20 : 1, sedaj pa jih z mojimi otroki sploh pečemo brez (vaniljevega) sladkorja; jeseni in pozimi tudi dva- do trikrat mesečno. Ko je učiteljica mojega najstarejšega decembra 2023 želela prispevek v obliki piškotov, da bodo otroci med izdelavo božičnih daril za svojce imeli kaj prigrizniti, so bili keksi tete Pepce (ki jih je prinesel fantek skoraj kilogram s seboj!) edini, ki so jih sošolci v celoti »snedli«, kot je rada govorila teta Marija. Recept je preprosto odličen.

Franckovi in Keršičevi so bili v Podbrezjah ne le sosedi, temveč tudi sorodniki. Skoraj vse podatke v zvezi s slednjimi mi je posredoval Belizar Keršič, za kar se mu lepo zahvaljujem. Prav tako sem hvaležna Anji Dular, Boštjanu Furlanu in Nikolaju Keršiču.

Pepci je bilo ime Josipina (*1885). Bila je bila najmlajša hči Antonije, roj. Anderlič (*1852) in Franca Majzlja (*1857), brata Franje Majzelj, poročene Paulin. Nečakinja in teta sta se obe poročili v Podbrezje in sta pokopani v sosednjih grobovih.

Najstarejša hči Franca Majzlja, Tončka (*1880), se je poročila z zdravnikom in kasneje zdravstvenim nadzornikom ljubljanskega okrožja Živkom Lapajnetom (1877–1945), s katerim sta imela tri otroke. Sin je umrl kot študent, ena od hčerk, Nataša, je bila profesorica nemščine in je umrla v 50. letih, druga hčerka, Sonja, pa je doživela visoko starost. Bila je gradbena inženirka in je posvojila sina, ko je bila že vdova.

Druga hči, Franja (*1883), je omožila mokronoškega sodnika Davorina Zwittra (1869–1918). Tudi onadva sta imela tri otroke.

K Pepci v Belo Cerkev pa se je šel ženit Peter Keršič (1881–1948) z velikega grunta v Podbrezjah (glej članke Liberalni Majzljevi, Župan Bele Cerkve in Dobre partíje Majzljevih, 1. in 3. del). Peter je bil Belizarjev stari oče, doma pri Dobravc. Njegov oče Anton (1848–1936), to se pravi Belizarjev praded, se je priženil k Dobravčevi Mini Pogacnik (1845–1922). Antonov starejši brat Mihael (1845–1934) pa je prevzel posestvo pr Stroj. Pisala sem že malo o sestri mojega starega očeta Mimi Pogačnik, ki se je poročila k poslančevim Pogačnikom iz Podnarta. Več o njih v poznejših člankih.

K članku Župan Bele Cerkve bi rada dodala, da se je sestra Katarine Ruperčič, Urša (1821–1891), poročila v Šentrupert pri Mokronogu s kmetom in trgovcem Martinom Kristanom, ta pa izvira s kmetije pri Komarju v Stražišču pri Kranju. Ko je Urša umrla, se je še enkrat poročil. Skupaj je imel deset otrok (med letoma 1843 in 1863). Sin Janez je imel s prvo ženo šest otrok. Hči Amalija (1872–1939) se je poročila z narodopiscem Jankom Karlovškom iz Šmarjete, hči Jožica pa z zdravnikom Gabrijem Hočevarjem na Bled, ena izmed hčera s Kristanom, še ena pa z Bogatinom Zorkom v Kronovo.

Katarina Ruperčič je bila praprababica očeta Belizarja Keršiča. Ena izmed vnukinj je bila druga žena Florjana Zorka v Kronovem (†1937).