Kekec v novi preobleki

Kekec sicer izhaja iz literarne domišljije pisatelja Josipa Vandota, a je njegova vez s Kranjsko Goro zelo resnična in močna. Prav okoliški hribi, planine in doline so navdihnili Vandota pri ustvarjanju zgodbe o pogumnem pastirčku, ki se ne boji teme in krivic. Poleg tega so film v veliki meri posneli prav v kranjskogorski občini – med drugim so na Slemenovi špici posneli nekaj najlepših prizorov, denimo ko si je Vandotov junak v Galetovem filmu prepeval znamenito pesem Kaj mi poje ptičica. Obenem so v Gozdu - Martuljku scensko postavili vasico s cerkvico, saj arhitektura Kranjske Gore ni bila primerna za idilično podobo Kekčeve domače vasi.

Dogodek je odprl dr. Blaž Mazi, generalni direktor Direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, ki je med drugim poudaril moč filma. »Redko se zgodi, da nas film dobesedno postavi v prizor. Slovenski film se je začel s preprostim pogledom skozi objektiv – z radovednostjo in občutkom, da je vredno shraniti trenutek. In danes, z digitalno restavriranim Kekcem, filmom, ki je zaznamoval generacije, ta pogled vračamo v svet,« je dejal. Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler je poudarila, da se s premiero začenja večdnevno praznovanje ob jubileju slovenskega filma. Kot je dodala, kinoteka in Slovenski filmski center v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije z veseljem vračata prva dva dela skorajda mitske trilogije o literarnem junaku Kekcu. Filma Kekec in Srečno, Kekec, slednji je prvi barvni slovenski igrani celovečerni film, sta bila restavrirana v obliki, kakršno so imeli ob prvih projekcijah, in bosta po novem ponovno dostopna širši javnosti.

V prihodnost slovenskega filma je z optimizmom pogledala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, ki je poudarila pomen filmskih ustvarjalcev mlajših generacij ter povezala zgodovinsko dediščino filmov, kot je Kekec, z današnjimi produkcijami, ki segajo do največjih svetovnih festivalov. Spomnila je, da je Kekec tlakoval pot filmski ustvarjalnosti za otroke in mladino, ki jo danes nadaljujejo sodobni filmi, kot so Gremo mi po svoje, Košarkar naj bo in Kapa.

Premierne projekcije se je udeležila tudi Zdenka Logar Povšič, ki je v filmu upodobila Mojco. Dejala je, da bo ob ogledu filma absolutno uživala, saj jo nanj vežejo številni lepi spomini. Zbrane je nagovorila tudi županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan, ki se je igralki ob tej priložnosti posebej zahvalila za njen obisk ter poudarila simbolni pomen njene prisotnosti ob premieri restavrirane različice filma.

Večer ob jezeru Jasna ni bil le poklon enemu najpomembnejših filmov v slovenski zgodovini, temveč tudi spomin, da film ni zgolj umetniški izraz; je most med generacijami, med resničnostjo in domišljijo, med preteklostjo in prihodnostjo. Kekec, deček neustrašnega duha, tako znova stopa med nas – z enakim pogumom, kot ga je imel leta 1951.