Kaj po šoli (1)

Na Osnovni šoli Poldeta Stražišarja Jesenice so pred kratkim pripravili strokovni posvet z okroglo mizo z naslovom Kaj po šoli o vključevanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Strokovnjaki in predstavniki različnih organizacij so predstavili njihove možnosti zaposlitve, socialnega vključevanja in preživljanja prostega časa.

Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice izvaja tri programe: prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju, posebni program vzgoje in izobraževanja za učence z zmerno in težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v oddelkih vzgoje in izobraževanja ter izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja za učence s specifičnimi učnimi težavami in ga izvajajo na bližnjih osnovnih šolah v okviru mobilne specialno pedagoške službe. Ravnateljica Aleksandra Valančič je predstavila aktualno stanje. »Populacija otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se je v zadnjih letih na osnovnih šolah s prilagojenim programom močno spremenila. Pri večini je zaznati komorbidnost oz. sopojavnost motenj. To pomeni, da so v šole vključeni posamezniki s hudimi zdravstvenimi, vedenjskimi, čustvenimi in drugimi težavami, stanji, motnjami, kot so sladkorna bolezen, otroci, ki se hranijo s pomočjo gastrostome, gibalno ovirani, z različnimi oblikami epilepsije, motnjami avtističnega spektra, ki po­trebujejo stalno skrb, nego in pozornost ... Žal pa šole zdravstvenega kadra ne moremo zagotoviti zaradi zakonodajnih ovir. Podobno stanje je povsod po Sloveniji.«

Otroci in mlados­tniki s posebnimi potrebami so ranljiva skupina, ki tvega socialno izključenost, saj se težje vključuje v širše okolje in družbo ter tudi na trg dela. Na šoli se tega zavedajo in jim skušajo pomagati že v času šolanja pri njih. »Ker učenci s posebnimi potrebami po zaključku šolanja težje dobijo službo in zaradi svojih karakteristik potrebujejo več pomoči pri prehodu na trg dela, smo se odločili, da jim pomagamo in svetujemo tudi na tem področju. Že ob prehodu na srednjo šolo potrebujejo več pomoči in vodenja. Povezali smo se s srednjimi šolami, ki izvajajo programe, kamor se naši učenci lahko vključijo. Tedensko potekajo aktivnosti v 8. in 9. razredu, ki so namenjene iskanju lastnih močnih področij, opolnomočenju, poklicnemu usmerjanju, načrtovanju kariere … Zaradi pogostih težav s komunikacijo je njihova zmožnost prijavljanja na razpise za delovna mesta zmanjšana, nimajo prednosti pred vrstniki brez posebnih potreb. Vključenost v socialne sredine v domačem okolju je majhna. Učenci pred vstopom v sred­nješolski program nimajo konkretnih delovnih izkušenj. Želimo pa jim omogočiti, da pridobijo možnosti in prve izkušnje z vključitvijo v delovne procese v delovnih organizacijah že v času osnovne šole,« je poudarila Aleksandra Valančič.

(Se nadaljuje)