Jesenice, prostor prihodnosti

Do sredine novembra bo v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah na ogled razstava »Jesenice, odpiranje horizontov« študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Pod mentorstvom profesorice Maruše Zorec, docenta Uroša Rustje in asistenta Andraža Keršiča so se celotno lansko študijsko leto posvečali Jesenicam in raziskovali možnosti urbanistične in arhitekturne preobrazbe mesta, ki ga je zaznamovala industrija.

Zakaj Jesenice? Kot pravi ugledna arhitektka, profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani Maruša Zorec, zato, ker je sama velik del otroštva preživela na Jesenicah, od koder – iz družine Žmitek – izvira njena mama. Jeseničan je tudi študent njenega seminarja Emil Šoro, kar jo je spodbudilo, da so se z vsemi študenti posvetili Jesenicam. Študenti so bili nad prostorom navdušeni. Čeprav se morda na prvi pogled ne zdi, pa so Jesenice s svojo bogato industrijsko dediščino in številnimi pozabljenimi zgodbami lahko izjemno navdihujoč prostor, ki kljub ozkosti doline, v katero so stisnjene, odpira horizonte ...

Navdih za prihodnji razvoj mesta

V sklopu seminarja so se ukvarjali z vprašanjem identitete Jesenic, z odkrivanjem pozabljenih prostorov in zgodb. Raziskovali so odnos mesta do narave, zapuščeno industrijsko dediščino, odkrivali pozabljeno identiteto kraja ter razmišljali o ponovni rabi prostora, stavb in materialov. Nastale so izvirne, celo drzne zamisli in vizije.

»Nekaj idej je idealističnih, a študente spodbujamo, da razmišljajo izven okvirjev. Iskali so tisto, kar je na Jesenicah posebno, ostal je duh časa, ki ga prepoznavamo kot vrednoto. Mogoče se Jeseničani niti ne zavedajo, kakšen potencial ima mesto,« je dejala profesorica Maruša Zorec. Zato: »Projekti so razmislek o prihodnosti Jesenic in želja, kako iz industrijskega mesta oblikovati prostor novih priložnosti za kulturo, turizem, naravo in vsakdanje življenje prebivalcev.« Nastale so izvirne, celo drzne zamisli, ali kot je dejala profesorica, so študentje tisti, ki si lahko dovolijo sanjati.

Reko Savo je treba vrniti Jeseničanom

Kot ugotavljajo študenti, je ena od glavnih težav Jesenic razpršenost, zato so se v sklopu projekta veliko ukvarjali s povezavami, tako prečnimi kot vzdolžnimi. Prav v reki Savi Dolinki, ki se vije skozi mesto, so uvideli veliko priložnost; reko je treba vrniti mestu in Jeseničanom, ob njej naj nastane javno dostopen urbani park s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi. Na območju betonarne bi, kot si je zamislil študent Gašper, lahko zaživelo kopališče, študentki Zarja in Anita sta pripravili projekt kampa, čolnarne in krožne sprehajalne poti okoli akumulacijskega jezera. Skupina študentov se je ukvarjala z območjem središča Jesenic, med drugim so preverjali možnosti umestitve knjižnice na različne lokacije. Po zamisli Ane in Elene bi novo paviljonsko knjižnico lahko umestili na območje sedanjega parkirišča za gledališčem, študentka Nina je pripravila projekt ureditve knjižnice v pritličju treh opuščenih stavb ob nekdanji Gosposvetski cesti. Izvirna je zamisel študentov Lare in Emila, da bi na območju na Plavžu, kjer sedaj parkirajo avtobusi, uredili univerzitetni kampus; študent Gašper je pripravil projekt ureditve tržnice v »Mahali«, študentka Karin pa preureditev Vile Valli v pionirski dom.

»Re-džamija«, rastlinjak, skupnostna kuhinja

Nekdanji hotel Korotan bi po zamisli Angele lahko dobil novo vsebino s kavarno, manjšim butičnim hotelom in velnesom v prizidku. V stari hali na Stari Savi si je sodelujoča študentka Taja zamislila »re-džamijo«, v prehodu med industrijskimi objekti je zasnovan lesen mladinski hotel, med zanimivimi idejami za opuščene objekte na Stari Savi so še rastlinjak, rokodelski center, skupnostna kuhinja. Območje Hrenovce študentje vidijo kot nov mestni park, območje kamnoloma pa kot kolesarski park in plezalni center.

Veliko priložnost študentje vidijo v območju Straže, ki je del mesta z najlepšimi razgledi, kamor bi poleg stanovanjskih objektov lahko umestili tudi dom starejših.

Prebivališča iz žlindre

Pozornost so namenili tudi prenovi Javornika, industrijske hale bi lahko dobile novo vsebino, ki bi bila namenjena ljudem. Študentka Nina se je ukvarjala z oživitvijo kompleksa, kjer je nekoč stala Zoisova graščina, aktualna je zamisel študentke Ele, ki se je ukvarjala s ponovno rabo lokalnih surovin. Na območju halde, kjer se kopiči žlindra, bi začeli predelavo tega materiala v zidake, predelovalne hale pa postopoma preobrazili v prebivališča, ki bi jih zgradili prav tako iz žlindre ... Projekt je nastajal v sodelovanju s svetovalko dr. Mojco Lončar iz podjetja SIJ Acroni.

Javni programi, drevoredi

Študenti so veliko pozornost namenili javnim programom, ki oživljajo in povezujejo skupnost, ter zunanjim odprtim prostorom, poudarili so pomen zelenja in drevoredov.

Kot je dejala profesorica Maruša Zorec, so v projektu dali poudarek prenovi in uporabi lokalnih virov, kar je tudi ključna ideja novega evropskega Bauhausa. Nehajmo z novogradnjami, izbirajmo lokalne surovine, na Jesenicah sta to les in po besedah sogovornice tudi žlindra in jeklo.

Projekt so kot zaključno razstavo seminarja predstavili na Fakulteti za arhitekturo, zdaj pa je na ogled tudi na Jesenicah.