Jeseničanka na rdeči preprogi

Magdalena Cundrič je upokojena profesorica angleščine z Jesenic, ki bo v začetku januarja dopolnila osemdeset let. Nedavno je s svojim scenarijem za celovečerni film Otrok št. 32-G prejela prestižno priznanje za najboljši scenarij na filmskem festivalu evropskega filmskega združenja Ardelion v konkurenci filmskih ustvarjalcev iz različnih držav. Gala prireditve v Gradcu se je udeležila z družino: hčerjo Moniko in njenim možem Markom, vnukinjo Majo in nečakinjo Lau­ro.

Scenarij po romanu

Kot je povedala nagrajenka, je scenarij nastal po njenem romanu Otrok št. 32-G in ga je napisala v angleščini (nosi angleški naslov Child Nr. 32-g). Spomladi ga je poslala na natečaj v Hamburg in se z njim uvrstila v finale, nekaj dni zatem pa je izvedela, da je med nominiranci za nagrado. Podelitev združenja Ardelion poteka vsako leto v drugi državi, v minulem letu je v avstrijskem Gradcu. Dogodek je hkrati srečanje filmskih ustvarjalcev z vsega sveta, potekajo projekcije, vrhunec pa je podelitev priznanj v različnih kategorijah (za najboljši kratki film, najboljši celovečerni film, režiserja, igralca, igralko, dokumentarni film, glasbo, scenarij …). Magdalena Cundrič je bila edina Slovenka na razglasitvi, in ko je voditeljica pri rezultatih za najboljši scenarij za celovečerni film začela: Child …, je bilo to za Jeseničanko popolno presenečenje.

»Na oder sem se pritresla, komaj sem lahko govorila, a so mi ves čas ploskali. Tako prisrčnega odziva nisem pričakovala,« je povedala upokojena profesorica, ki je bila nekaj let tudi ravnateljica Gimnazije Jesenice. Že štiri desetletja se ukvarja tudi s pisanjem, napisala je devet romanov, radijsko igro in zbirko šaljivih kratkih zgodb. Njen prvenec Ambis je začetek zgodbe, ki je osnova za nagrajeni scenarij, nadgradila pa jo je v romanu Poslednja molitev in zatem v romanu Otrok št. 32-G.

Zgodba Francke, Zefi in Lucije

Gre za življenjsko zgodbo treh sester z Gorenjskega v času med vojnama in po drugi svetovni vojni: Francke, Lucije in Zefi. Zgodba je nastala na osnovi resničnih dogodkov. Francka je bila avtoričina mama, Lucija in Zefi pa njeni teti. Sestre so imele različne življenjske zgodbe, ena je bila nuna, druga je v času vojne pomagala partizanom, tretja, njena mama Francka, pa je delala kot dekla na kmetijah. Zanosila je z gospodarjevim sinom in tik pred vojno rodila nezakonskega sina Francija. Nemci so ju ob začetku vojne izselili v delovno taborišče Gunzenhausen, kjer je mali Franci umrl kot otrok 32-G. Od tod tudi naslov romana, ki ga je Cundričeva že pred leti prevedla tudi v angleščino in je na voljo tudi na Amazonu. Na osnovi romana se je lotila pisanja filmskega scenarija, prav tako v angleščini. Scenarij ima 67 strani, način pisanja pa je, kot je pojasnila, povsem drugačen kot pri pisanju romana. Zgodba je napeta, v njej nastopa tudi Mija (to je avtorica). Osrednji zaplet je v tem, da ostarela in bolna mama Francka želi še enkrat v življenju videti grob svojega sina v Nemčiji, kjer je umrl kot dojenček. Vse tri sestre se ponovno srečajo na vlaku in na dan privrejo številne skrivnosti in zamolčane zgodbe, ki pretresejo tudi Mijin svet.

Morda tudi film

Kot je povedala sogovornica, za zdaj še ne ve, ali bodo po nagrajenem scenariju posneli tudi film, saj je za to treba najti agenta in producenta. »Ne vem, ali bom jaz dočakala film, morda pa ga bodo moji otroci in vnuki,« je povedala Ma­gdalena Cundrič, ki še vedno piše, tik pred izidom je njen novi roman. Zanimivo je, da je tudi velika navdušenka nad delom z računalnikom, ustvarja animacije in postavlja spletne strani. Je soproga Valentina Cundriča, ki je znani pesnik, pisatelj, dramatik, slikar in upokojeni profesor slovenskega jezika ter tudi častni občan občine Jesenice.