Gorenjski glas in Demokracija

Časopis Demokracija je bil prvi opozicijski časopis v novejši slovenski zgodovini. Demokracija je prvič izšla 21. aprila 1989 v obliki priloge (na osmih straneh) Gorenjskega glasa. Ustanovitelja sta bila tudi France Bučar in Ivan Oman. »Kot priloga je izšla še dvakrat, nato je časopis nastopil samostojno (pri istem Glasu), ampak je zatem dobil odpoved gostoljubja.« Ta »odpoved gostoljubja« je sledila potem, ko so Bogatajevi in direktorju GG v Ljubljani na sestanku, o katerem Bogatajeva ni hotela govoriti, to zapovedali.

V prvi številki 21. aprila 1988 je Dimitrij Rupel pisal o pomenu Demokracije in poudaril, da je »nujno potreben pluralizem časopisov in medijev nasploh: za to stvar so nujno potrebni alternativni mediji!«. Ruplovi so skušali dobiti prostor pri Delu, pa jim ni uspelo. Poudaril je tudi programske cilje opozicije: vzpostavitev parlamentarne demokracije; suverenost slovenske države; nova ustava, »ki bo temeljila na človekovih pravicah in ki bo jasno in na novo opredelila slovensko državnost«; so za »pravico držav­ljanov, da imajo vsi dostop do javnih služb ne glede na izvor, spol, prepričanje, vero in spolno orientacijo«; so za delitev oblasti na sodno, zakonodajno in izvršno; za nadzor države in civilne družbe nad represivnimi silami; zavračajo komunistično »kulturno revolucijo« itd. Skratka, nov svet se je rojeval. Nič manj udarna nista bila Janez Janša v besedilu Quo vadi, Jugoslavija in France Bučar v besedilu SZDL in demokratična alternativa.

Druga številka Demokracije v Glasu je izšla 12. maja 1989. Objavljena je Majni­ška deklaracija, intervju z Janezom Janšo, besedila Tarasa Kermaunerja Programsko analitične ocene slovenske nacionalne države, Ruplovo OF, SZDL, SDZ in alternativa, Bučarjevo Pred konfrontacijo, Rajka Pirnata Ali smo pred novo ustavno prevaro, Toneta Peršaka Amandma za politični pluralizem …

Tretja številka Demokracije v Gorenjskem glasu je izšla 2. junija 1989. Zahvalili so se Glasu za gostoljubje in napovedali samostojno izhajanje Demokracije z njeno četrto številko. Objavljen je poziv komunistov, ki jih je kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno internirala v koncentracijska taborišča, da naj komunistične jugoslovanske oblasti razpustijo koncentracijska taborišča in da z njimi »današnji policijski režim surovo prekaša celo starojugoslovanskega«. Prav tako je objavljen poziv akcijskega odbora za varstvo pravic vojakov nabornikov, saj so politični sodni procesi v Jugoslovanski ljudski armadi zajeli tudi slovenske vojake. Posebno pozornost posvečajo zagovoru in pojasnjevanju nove Majniške deklaracije, ki je zahtevala samostojno Slovenijo.