Gorenjski delegati in predsedniki

Imena tako delegatov kot vodstev občinskih skupščin in izvršnih svetov so skoraj pozabljena. Volitve in njihovi občinski junaki nimajo ne spomenikov in ne po njih poimenovanih ulic, trgov … Letošnja 35. obletnica teh volitev je bila zamujena, ali lahko kaj več naredimo ob 35-letnici Republike Slovenije leta 2026?

Na Gorenjskem je bilo v sedem občinskih skupščin izvoljenih 543 delegatov. Potem so volivci izbirali še republiške poslance, člane predsedstva in predsednika predsedstva. Orjaško delo tako za nastopajoče kot za volivce. Tisoči kandidatov in množica ponudb so bili brez primerjave v slovenski zgodovini.

Volivci so svojo nalogo odlično opravili. Po podatkih Dežman Rotove je v petih občinah gorenjske regije od 142.064 vpisanih v volilne imenike volilo 114.438 ljudi ali 80,6 odstotka. Najmanj na Jesenicah, in sicer 76,5 odstotka, največ pa 84 odstotkov v Škofji Loki. To so bili časi preloma s starim in novega upanja.

Tudi na Gorenjskem je bilo razmerje med prenovljenimi režimskimi silami in Demosom približno pol – pol.

Politična pripadnost izvoljenih delegatov v občinske skupščine je bila znana za delegate družbenopolitičnih zborov in le za slabo polovico delegatov zborov krajevnih skupnosti in komaj za četrtino delegatov zbora združenega dela. Razen slabo ohranjenih virov lahko domnevamo, da je šlo za vrsto ljudi, ki se niti niso znali oz. se niso hoteli politično natančneje opredeliti. Morda nam nakazujejo demokratični primanjkljaj, ki je glede političnih izbir in ideološkega opredeljevanja živ še dandanes.

V družbenopolitičnih zborih je Demos dobil 48 odstotkov. Zveza komunistov – Stranka demokratične prenove je dobila dobrih 20 odstotkov, Zveza socialistične mladine – Liberalna stranka nekaj manj kot dvajset odstotkov, Socialistična zveza manj kot devet odstotkov, Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov pa manj kot tri odstotke.

Tudi na Gorenjskem je bilo kar nekaj poskusov, da bi se Demos povezoval za novo­pečenimi liberalci. Kljub sodelovanju po nekaterih občinah do koalicijskega sodelovanja zaradi nezaupanja na obeh straneh ni prišlo. Je pa delovala koalicija Demosa in Zveze socialistične mladine – liberalne stranke v Radovljici.

Volitve aprila 1990 so bile tudi na občinski ravni prelomnica vsaj glede izražene volje po spremembah.

Sodelovanje v oblasti pa si je zagotovilo tudi mnogo sposobnih ljudi, ki v starem apartheidskem sistemu družbenopolitične primernosti nikoli ne bi mogli zasesti položajev, ki so jih zasedli s propadom enopartijske diktature.