Gorenjec na prleški ravnici

Veržej – Salezijanskega duhovnika Blaža Cudermana, ki se je pred 66 leti rodil na Skokovi domačiji v Babnem Vrtu pod Storžičem v trsteniški fari, so po duhovniškem posvečenju njegovi nadrejeni vedno poslali tja, kjer je bilo treba trdo in gospodarno delati, obnavljati ali graditi na novo ter postaviti stvari na pravo mesto. Takega dela je bil vajen. Odraščal je v številni kmečki družini, ki je po nesreči izgubila očeta in v kateri so bile zato delo, pridnost, medsebojno spoštovanje in vera pomembne vrednote.

Po novi maši je bil za tri leta poslan v Maribor, nato pa v Želimlje, kjer je sodeloval pri ustanavljanju salezijanske gimnazije, ki je bila prva zasebna gimnazija v Sloveniji. Njej sta sledili škofijski gimnaziji v Vipavi in v Šentvidu nad Ljubljano. Želimlje so bile njegov dom deset let. Sledilo je triletno delo v Rakovniku v Ljubljani, kjer je bilo od leta 1901 naprej prvo salezijansko središče v Sloveniji. Naloženo mu je bilo zahtevno delo: izbran je bil za ekonoma vse salezijanske skupnosti v Sloveniji. To je bil čas dolgotrajne in zahtevne denacionalizacije cerkvenih objektov. »Vse, kar smo dobili nazaj, je bilo v razvalinah in potrebno obnove,« pove Blaž Cuderman.

Nato se je za šest let vrnil pod njemu tako ljube gore, v bližino svojega doma, na Trstenik, v Župnijo Sveti Martin, kjer imajo salezijanci svoj dom za ostarele in pomoči potrebne sobrate.

Zadnja leta pa je dom gospoda Blaža Veržeja v Prlekiji, kjer je direktor salezijanskega Zavoda Marianum, ki je nastal iz leta 1912 zgrajenega Marijanišča. Leta 2000 so ga začeli obnavljati, pri čemer je izdatno pomagal prekmurski rojak z Goričkega, pravnik in poslovnež dr. Ernest Frumen, ki je po vojni odšel v Kanado in leta 2013 umrl v Hamiltonu. Zavedal se je svojih korenin in pomena vzgoje in znanja, ki ju je dobil v salezijanskem zavodu Martinišče v Murski Soboti, zato je svoje imetje zapustil domu v Veržeju.

»V našem zavodu delujejo tri enote. Prva je penzion Mavrica, ki je odprt za bivanje in opravljanje različnih dejavnosti vseh generacij, od mladih do starejših. Pogosto prihajajo skupine kolesarjev, saj ima ta del Slovenije zanimiva kolesarska pota. Druga enota je kamp z glamping hišicami, tretja pa DUO, center domače in umetnostne obrti,« je povedal Blaž Cuderman in pohvalil tudi sodelovanje z bližnjimi termami v Banovcih, kjer imajo veržejski gostje možnost kopanja.

Kako se kot Gorenjec izpod Storžiča počuti na prleški ravnici, sem za konec vprašal svojega sogovornika.

»Kar malo zgubljenega. Kamorkoli pogledaš, nimaš česa videti. Samo nekaj hribčkov v daljavi, sicer pa sama ravnina. Seveda ima tudi ta pokrajina svojo lepoto. Ljudje so takšni kot povsod: dobri in slabši. Vendar zanje lahko rečem, da so le malo drugačni od nas, Gorenjcev. Bolj odprti so kot mi, kar je razumljivo, saj je takšno tudi njihovo okolje, predvsem pa so večji lokalpatrioti od nas, Gorenjcev. To velja še posebej za Prekmurce na levem bregu Mure,« je povedal Blaž Cuderman.