Javnost je na razstavi prvič dobila priložnost videti tudi druge člane družine Pavlin, za kar ima zasluge prapravnukinja Frana Pavlina Zora Slivnik Pavlin. Za razstavo je namreč prispevala fotografije iz družinskega arhiva. / Foto: Nik Bertoncelj
Frana in Milo so ubile bombe
Prvega marca 1945 je bombardiranje Jesenic tragično zaznamovalo znano fotografsko družino Pavlin. Med zavezniškim napadom je bomba zadela družinsko hišo na Gosposvetski cesti in v ruševinah sta življenje izgubila Fran Pavlin in njegova visoko noseča hči Mila. Z uničenjem doma in ateljeja pa je izginil tudi večji del fotografske zapuščine ...
V Kosovi graščini na Jesenicah in v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori je na ogled razstava razglednic znanega jeseniškega fotografa in založnika razglednic Frana Pavlina Pozdrav iz preteklosti. Pripravile so jo kustosinji Špela Smolej Milat in Daša Čopi ter fotografinja-dokumentalistka Katja Žvan iz Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na ogled so številne Pavlinove razglednice, ki jih hranijo v muzeju (pridobili so jih iz različnih virov), in sicer tako originalne kot reprodukcije na panojih. Prikazujejo kraje od Vintgarja do Bele Peči in različne motive, od železnice in industrije do idiličnih vasi in planin.
A pri pripravi razstave so avtorice ugotovile, da je razen fotografij in razglednic o Franu Pavlinu le malo znanega. Kot fotograf je bil na Jesenicah skoraj pozabljen, verjetno predvsem zato, ker je bil ob bombardiranju Jesenic leta 1945 uničen velik del njegove fotografske zapuščine. »K sreči je vztrajno brskanje za podatki po časopisnih virih dalo kar nekaj zanimivih rezultatov, nekaj nejasnosti pa je bilo razjasnjenih v pogovorih z Zoro Slivnik Pavlin, sicer upokojeno etnologinjo, potomko Frana Pavlina. Tudi Maksimilijan Košir, eden od potomcev Pavlinove družine in zbiratelj razglednic, je bil v veliko pomoč,« je povedala Daša Čopi.
Fran Pavlin (22. 10. 1872 – 1. 3. 1945) se je rodil v Bukovici pri Vodicah. Kot osemnajstletnik je odšel od doma in prepotoval velik del Nemčije in Avstrije, saj je delal kot traser železniških prog, lahko preberemo na panojih na razstavi. Fotografirati ga je naučil češki nadinženir Fran Šuber. Pavlin je hitro napredoval ter postal znan in uspešen pokrajinski fotograf. Poročil se je z Angelo Zimmer, v zakonu sta se jima najprej rodila sinova Franc mlajši in Oton, po preselitvi na Jesenice leta 1899 pa še hčeri Albina Zora in Milena (Mila). Fran Pavlin je postal uradni fotokronist gradnje bohinjske proge in se posvetil tudi izdajanju razglednic, ki so nastale na podlagi njegovih fotografij. Čeprav je ustvarjal tudi portretno fotografijo, ga je veliko bolj privlačilo upodabljanje gorskih in planinskih pokrajin, naravnih lepot, vasic ter mestnih in industrijskih vedut. Leta 1905 je uradno odprl svoj foto atelje. Postal je znan kot odličen fotograf ter založnik razglednic, njegove izdelke so objavljali v Planinskem vestniku, Ilustriranem Slovencu, Domu in svetu ter drugih časopisih doma in tudi v tujini. V njegovih delih so prepoznavali izjemno tehnično znanje, občutek za kompozicijo in estetsko dovršenost:
»Na vseh njegovih slikah se vidi fin ukus in mnogoletna praksa. Svoj aparat pozna natančno; pri vsaki svetlobi je ekspozicija prava.« (Planinski vestnik, X(4), april 1904)
»Vse razglednice so jako okusno in umetniško dovršene, zato jih občinstvu kar najtopleje priporočamo.« (Slovenski narod, XXXVIII(58), 1905)
Svoja dela je občasno predstavil na razstavah, njegove fotografije pa so bile uporabljene tudi za promocijo slovenskih krajev v tujini, navajata avtorici razstave.
V času med obema vojnama je postal Pavlin z družino zelo gospodarsko uspešen, z opremo foto ateljeja je sledil tehnološkemu razvoju, imel je tudi nekaj vrhunskih fotoaparatov Leica. Družini je sicer mnogo večji zaslužek prinašala trgovina s pivom na debelo. Očetovo fotografsko in razgledničarsko dejavnost je v sredini 30. let prevzela najmlajša hči Mila, ki je doštudirala fotografijo na Grafičnem učnem in raziskovalnem inštitutu na Dunaju in se kot oče posvečala pokrajinski in portretni fotografiji. Poročena je bila s Poljakom in se je pisala Jenderzyewsky, a je bila bolj znana kot Mila Pavlin.
Vsi Pavlinovi so bili planinci, tudi podporniki Slovenskega planinskega društva. Špela Smolej Milat navaja podatek, da se je Fran Pavlin za svoje številne razglednice kar 47-krat povzpel na Triglav. Pri fotografiranju v gorah, kar je bilo takrat še posebej zahtevno zaradi velikih fotoaparatov in opreme, so mu pomagali vsi člani družine. Sinova Franc in Oton sta sicer delala na železnici, hčeri Zora in Mila pa sta se ukvarjali s fotografijo.
Prvega marca 1945 je bombardiranje Jesenic tragično zaznamovalo družino. Med zavezniškim napadom je bomba zadela Pavlinovo hišo na Gosposvetski cesti. V ruševinah sta življenje izgubila Fran Pavlin in njegova visoko noseča hči Mila, z uničenjem doma in ateljeja pa je izginil tudi večji del njegove fotografske zapuščine. Pavlinovi so imeli na Jesenicah dve hiši, in sicer tisto na Gosposvetski cesti 15 a, za katero je bilo tudi veliko gospodarsko poslopje, ter vilo na Gosposvetski cesti 42, v kateri so imeli arhiv. Pavlinova zapuščina iz vile, ki danes še stoji v bližini nekdanje Čuferjeve trgovine, je po vojni izginila.
Ob tem pa je življenjska zgodba Frana Pavlina in njegove družine povezana z dvema obletnicama, ki ju letos zaznamujejo na Jesenicah: osemdesetletnico bombardiranja in stoletnico amaterske fotografske dejavnosti. Fran in Mila sta bila med žrtvami bombardiranja, MIla in Albina Zora pa sta bili članici fotografske sekcije pri jeseniški izpostavi Turistovskega kluba Skala, ki so jo ustanovili pred natanko sto leti. Mila je vsaj enkrat razstavljala s tem društvom, hranila je tudi društveni arhiv, ki pa je bil prav tako uničen v bombardiranju, sta ugotovili avtorici razstave.
Ob tem je javnost na razstavi prvič dobila priložnost videti, kako so bili videti tudi drugi člani družine Pavlin, za kar ima zasluge prapravnukinja Frana Pavlina Zora Slivnik Pavlin. Za razstavo je namreč prispevala fotografije iz družinskega arhiva.
