Enja in Valerija, dve izjemni borki. Enja se spoprijema z boleznijo, Valerija s številnimi podporniki širi zavedanje in podporo otrokom, ki so zboleli za rakom. / Foto: Ivo Čarman
Enja in Valerija, dve izjemni borki. Enja se spoprijema z boleznijo, Valerija s številnimi podporniki širi zavedanje in podporo otrokom, ki so zboleli za rakom. / Foto: Ivo Čarman
Enjin medvedek pri papežu
Zgodba o medvedku in kužku, ki sta odpotovala v Vatikan, je zgodba sodelovanja, podpore in skupnega hrepenenja po upanju. V ospredju so otroci, ki se pogumno borijo z boleznijo, in ljudje, ki verjamejo v moč simbolov, povezovanja in topline.
Vatikan – Nedavne slovesnosti, na kateri je novi papež Leon XIV. uradno začel svoj pontifikat, se je udeležila tudi partnerica slovenskega predsednika vlade Tina Gaber. In prav plišasti medvedek, ki ga je prinesla v papežev blagoslov, ima posebno sporočilo, je simbol upanja otrok, ki se borijo z rakom, je poudarila Valerija Čarman, ustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki širi zavest o raku pri otrocih.
»Tina Gaber je otroke spoznala na podelitvi priznanj zlati ambasador in kasneje ponovno na prireditvi Slovenka leta. Njihova odprtost, toplina in iskrive oči so pustile globok vtis – in obratno. Iz tega stika se je rodila ideja, da se v Vatikan ponese simbol upanja za otroke z rakom, predvsem tokrat za našo Enjo. V inštitutu smo se z ekipo odločili, da v blagoslov papežu ob medvedku in kužku predamo zlato pentljico – simbol vseh otrok, ki bijejo bitko z boleznijo. Ta lesena pentljica, izdelana posebej za to priložnost, nosi v sebi zgodbo vseh, ki si želijo ozdravitve, miru in ljubezni. Izdelala jo je prijateljica, ki za potrebe inštituta izdeluje trajnostne, lesene pentljice. Izdelala je tri, ki imajo na hrbtni strani napis Leon XIV.,« je pojasnila Valerija Čarman, in kot je dodala, se mnoge družine, ki se znajdejo v tej težki življenjski preizkušnji, obrnejo v vero in v njej iščejo uteho in upanje. »In to upanje je nekaj, česar ne moremo kupiti – lahko pa ga nekomu podarimo. Po premisleku, komu bi to upanje največ pomenilo in kdo v tem trenutku potrebuje goro upanja, smo se odločili za Enjo. Srčno deklico, ki se pogumno bori z rakom. Njena družina je globoko verna in nekako smo ocenili, da bo njim blagoslov res veliko pomenil. Vendar tudi tega nismo naredili na slepo. Poklicali smo Enjino mamico in jo povprašali, ji razložili vse podrobnosti – in sledila je akcija.«
Enjin medvedek, ki so ji ga podarili sošolci ob novici, da se podaja v boj z rakom, je postal točno to: darilo, sporočilo, znak. Na njem sta njena zapestnica in zlata pentljica. Kot je še dodala Čarmanova: »Kasneje se je pridružil še kužek, da bi lahko izbor prepustili tistim, ki so prevzeli odgovornost za pot v Vatikan. Gospa Gaber se je na koncu odločila, da z njo odpotujeta oba, ker blagoslova nikoli ni preveč.«
Kaj to upanje predstavlja za Enjo in njeno družino, si lahko samo mislimo, v razmislek dodaja Valerija Čarman. Zgodba plišastega medvedka in kužka je tako zgodba upanja in moči pomagati nekomu, in ne zgodba, ki jo nekateri posamezniki prirejajo tudi v spletnih komentarjih, ne da bi poznali ali preverili njeno ozadje. »Vse ostalo – šumi spletnih komentarjev, govoric ali nepreverjenih trditev – nas iskreno ne zanima. Naše misli so pri otrocih. Vsako dejanje, ki ga naredimo, presojamo skozi eno samo vprašanje: bo to otrokom pomagalo? Če ne, gremo naprej. Njihov mir, njihovi nasmehi – to je naše vodilo. Zahvaljujemo se vsem, ki v tej zgodbi prepoznate bistvo. Ne gre za posameznike. Gre za upanje. In za skupnost, ki si upa verjeti vanj. Nepreverjene informacije so kot plevel, ki se lahko razraste tudi po zdravem vrtu. Zato previdno z besedami,« poudarja Valerija Čarman.