Enciklopedija osamosvojiteljev, 2. del

Gorenjci v Ljubljani

Demosovo premoč na Gorenjskem so potrdile še volitve na ravni republike.

Ivan Oman je bil izvoljen za člana predsedstva RS. Skoraj vsi izvoljeni delegati v republiško skupščino so bili demosovci. France Bučar je postal njen predsednik, Ivo Bizjak predsednik zbora občin. V družbenopolitični zbor so bili izvoljeni: Franc Golija, Branko Grims, Spomenka Hribar, Marija Markeš, Izidor Rejc, Rudi Šeligo, Anton Tomažič (tudi predsednik Zakonodajnopravne komisije), France Tomšič. Ob njih še iz Socialistične zveze Viktor Žakelj in Darja Lavtižar Bebler ter Milan Balažic in Emil Milan Pintar iz ZKS – SDP ter Zoran Thaler iz ZSMS-LS. Demosovi gorenjski občinski delegati v zboru občin so bili: Ivan Bizjak, Franci Feltrin, Vitomir Gros, Anton Kramarič, Avguštin Alojzij Mencinger, Branko Novak, Ervin Anton Schwarzbartl, Matjaž Peskar je bil iz ZSMS-LS.

V zboru združenega dela so bili Gorenjci: Jože Berlec, Franc Erce, Franc Grašič, Janez Iskra, Marija Lončar, Janez Remškar, Vlasta Sagadin, Peter Starc, Andrej Šter, Janez Štular, Angelca Žerovnik.

Gorenjski ministri v novi vladi so postali demosovci: Viktor Brezar, Jože Mencinger, Izidor Rejc, Peter Vencelj in Jožica Puhar ZK – SDP.

Namestnika ministrov za obrambo in zunanje zadeve sta bila Jelko Kacin in Zoran Thaler, oba ZSMS-LS. Kacin je potem postal minister za informiranje in se zapisal v zgodovino s svojimi nastopi med vojno za obrambo Republike Slovenije.

Janko S. Stušek, član ZKS-SDP, je bil direktor Uprave za nabor in mobilizacijo Ministrstva za obrambo; član republiške koordinacijske skupine Predsedstva Republike Slovenije leta 1991 za vodenje boja proti JLA.

Pomembno vlogo je imel tudi Miran Bogataj, poveljnik republiške Civilne zaščite, ki je bil član republiške koordinacije, ki je usklajevala proces zavarovanja osamosvojitve. Od julija do oktobra 1991 je vodil pogajalsko skupino Republike Slovenije, ki je vodila pogajanja o umiku JLA iz Republike Slovenije.

Galerija osamosvojiteljev

Nekateri imajo že biografije in spomenike, mnogi pa bi si jih zaslužili.

Franc Čebulj je oblikoval pobudo, da bi v nastajajočem cerkljanskem muzeju v Hribarjevi vili v Cerkljah nastala galerija kiparskih portretov vodilnih gorenjskih osamosvojiteljev, predvsem gorenjskih ministrov v prvi slovenski demokratični in osamosvojitveni vladi. Prvi bodo postavljeni portreti Franceta Tomšiča, Franceta Bučarja in Ivana Omana.

Ta postavitev bo imenitna pobuda vsem ostalim ob praznovanju petintridesetletnice Republike Slovenije.