Ela Grasselli je študentka petega letnika arhitekture. Sicer ni Gorenjka, a pravi, da ima na Jesenicah sorodnike.
Mesto jo je še posebej pritegnilo, ko je prebrala Drobtinice Mihe Mazzinija. »V tem, da so Jesenice tako drugačne, sem našla posebno estetiko, celo poetiko. Neke vrste rokenrol ...« / Foto: Maruša Zorec
Dve dolgi hiši iz žlindre
Študentka arhitekture Ela Grasselli je za projekt Dve dolgi hiši na Jesenicah prejela študentsko častno priznanje piranesi 2025. Njena drzna arhitekturna zamisel vključuje uporabo jeklarske žlindre za gradnjo stanovanjskih objektov na odlagališču žlindre.
Študentje arhitekture so se v lanskem študijskem letu ukvarjali z arhitekturno prenovo Jesenic v projektu Jesenice, prostor prihodnosti. Ena od študentk Ela Grasselli se je posvetila območju ob Savi, kjer se nahaja nekdanje odlagališče žlindre. Zasnovala je projekt Dve dolgi hiši, za katerega je nedavno prejela študentsko častno priznanje piranesi 2025. Gre za pomembno in cenjeno mednarodno priznanje, projekte študentov iz različnih držav pa ocenjuje mednarodna žirija, ki jo sestavljajo priznani arhitekti in profesorji.
Ela Grasselli je v projektu Dve dolgi hiši na novo zasnovala tri hektarje veliko nekdanje odlagališče jeklarske žlindre na Slovenskem Javorniku. Projekt ima tri faze. V prvi fazi predvideva vzpostavitev infrastrukture in neposredno pilotiranje z materiali iz lokacije. Druga faza vključuje izkopavanje ter vzpostavitev obrata za predelavo izkopanega materiala in jeklarske žlindre družbe SIJ Acroni, pri čemer uporablja nizkoogljično tehnologijo geopolimerizacije, s katero nastajajo gradbeni izdelki brez cementa. Zadnja faza predvideva uporabo izdelanega materiala pri preoblikovanju objekta, ki postane dvojna podolgovata stanovanjska stavba z ocenjenim 40 odstotkov nižjim ogljičnim odtisom v primerjavi s klasično gradnjo. Zasnovana je kot »vas v eni hiši«, kjer so skupni prostori svetli in povezovalni, hkrati pa je omogočen umik v zasebnost.
Po besedah Ele Grasselli je bistvo projekta v tem, da izkorišča prostor, ki je bil nekdaj odlagališče, in uporablja material, ki je že na lokaciji, torej žlindro.
To je tudi poudarek Novega evropskega Bauhausa, ki spodbuja uporabo lokalnih surovin, krožnega gospodarstva in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Obenem poudarja zmanjševanje uporabe betona, ki je eden največjih virov emisij ogljikovega dioksida v gradbeni industriji. Spodbuja rabo alternativnih materialov, kot so les, ilovica, kamen, reciklirani materiali. Po mnenju Ele Grasselli je tak alternativni material lahko tudi jeklarska žlindra.
Da je žlindra zagotovo material prihodnosti, je prepričana tudi dr. Mojca Loncnar iz podjetja SIJ Acroni, ki je projekt Dve dolgi hiši spremljala od začetka.
Jeklarska žlindra, ki v družbi SIJ Acroni nastaja pri predelavi jekla, je v Sloveniji registrirana kot stranski proizvod in jo sami predelujejo v različne materiale. Te uporabljajo pri gradnji cest, za sanacije peskokopov in kamnolomov, za gradnjo protihrupnih in protipoplavnih nasipov, iz njih izdelujejo grbinaste poligone in trajnostne tlakovce. Tlakovci, ki so jih vgradili v pilotno polje pred upravno stavbo jeklarne, imajo denimo za 26 odstotkov nižji ogljični odtis v primerjavi z betonskimi in so izdelani brez cementa.
»Takšni pilotni projekti potrjujejo, da je žlindra primerna tudi za razvoj nizkoogljičnih gradbenih materialov prihodnosti, kar bomo v svojih raziskavah nadalje proučevali,« je poudarila dr. Mojca Loncnar.
Žlindra se je v preteklosti že vgrajevala v objekte na Jesenicah, vendar se je izkazalo, da je razpokala in je bilo treba nameniti veliko denarja za odstranjevanje posledic. Domačini zato z nezaupanjem gledajo v možnosti njene uporabe. Dr. Mojca Loncnar je poudarila: »Pomisleki izhajajo iz preteklih primerov vgradnje neustrezno predelane plavžne žlindre, ki je nastajala v času delovanja plavžev. A predelava takrat ni potekala na način, ki bi zagotavljal stabilnost materiala.« Kot je dodala, danes jeklo izdelujejo po metodi recikliranja iz jeklenega odpadka, pri čemer nastajajo druge vrste jeklarske žlindre. V družbi SIJ Acroni imajo lasten sodoben obrat za predelavo žlindre, z ustreznimi postopki pa zagotovijo prostorsko stabilnost in varnost materiala. Predelana žlindra tako postane zanesljiv in preverjen nadomestek naravnih virov, ki zmanjšuje pritisk na naravno okolje, je še poudarila.
Projekt Dve dolgi hiši je nastal pod mentorstvom prof. Maruše Zorec in doc. Uroša Rustje. Kot je poudarila Maruša Zorec, je zelo pomemben del projekta tudi ta, da reko Savo skuša vrniti lokalni skupnosti. Izboljšuje povezavo obrežja Save s Slovenskim Javornikom, spodbuja povezovanje z naravo in vodo kot virom življenja. Lokacija ob Savi je zdaj brez vsebine, ob njej ni kolesarskih in sprehajalnih poti, domačini se z reko ne identificirajo. A Sava je identiteta Zgornjesavske doline in njeni bregovi bi morali biti javni, je še poudarila prof. Maruša Zorec.
