Duhovnik, ki je zbiral fosile

Simon Robič se je rodil v Kranjski Gori, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani. Kot duhovnik je služboval v Metliki, Loškem Potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju, na Olševku in Šenturški Gori. Že v času šolanja je pokazal veliko zanimanja za naravoslovje. Sprva ga je navduševala predvsem botanika, potem je začel zahajati v jame in gore, v osemdesetih letih 19. stoletja pa še zbirati fosile. »V Prirodoslovnem muzeju Slovenije hranimo ene prvih fosilov, stare 245 milijonov let, ki jih je Robič okoli leta 1850 nabral v okolici Kranjske Gore. Vsi imajo zapise na posebnih lističih, kar priča o njegovi natančnosti,« je povedal Križnar.

Zbirka fosilov, ki jih je našel in popisal Robič, sicer obsega 300 primerkov. Razdeljeni so v dva dela, pojasni Križnar: »Prvi del so fosili, ki jih je Robič izmenjeval s paleontologi po Evropi, predvsem nemškimi in francoskimi. Najboljši del pa so miocenski fosili, ki jih je nabral v grapah Tunjiškega gričevja, po čemer je bil najbolj znan v Sloveniji.« Po Robiču so med drugim poimenovani fosilni kačji pastir, jamski hrošč in polž.

Botanika je Robiča zanimala že v osnovni šoli, pojasni Špela Pungaršek. »Kot otroka ga je verjetno prizadel dogodek, ko sta dva vrstnika jedla strupeno volčjo češnjo in umrla. Kranjskogorski župan je takrat izdal razglas, napisan v nemškem jeziku, da sta jedla neko špinačo, zato se je njegov pravi pomen izgubil. Morda je bil Robič prav zato vse življenje zagovornik uporabe slovenščine.«

Posvečal se je tudi prepariranju skeletov vretenčarjev, predvsem ptic. Imel je obsežen herbarij planinskih cvetlic. Ko se je ustalil na Šenturški Gori, pa so ga začeli zanimati manjše rastline, glive in mahovi. »V Prirodoslovnem muzeju Slovenije hranimo obsežno zbirko gliv s 600 vzorci v vžigaličnih škatlicah. Imamo tudi zbirko 200 lišajev, ki jih je našel predvsem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Robič je bil tudi raziskovalec mahov, saj je nabral kar 40 odstotkov vseh mahov, ki uspevajo v Sloveniji. Ta zbirka je bila prenesena na Univerzo v Ljubljani. V muzeju pa hranimo album mahov, ki obsega 103 pogoste vrste.«

Robič je veliko zbirk podaril šolam. Njegova srčna želja pa je bila, da bi preostale končale v Deželnem muzeju za Kranjsko, predhodniku Prirodoslovnega muzeja Slovenije. »Želja se mu je uresničila. V 90. letih 19. stoletja so zbirko odkupili in 1500 goldinarjev, ki jih je prejel, je podaril dijaškemu skladu v Kranjski Gori, ki ga je ustanovil, da bi tudi kranjskogorski otroci lahko šli študirat v Ljubljano. Na to velikodušnost se je potem žal kar pozabilo in morda je bil po krivem malo pozabljen, čeprav je veliko naredil za domače otroke in tudi znanost nasploh,« sklene Pungarškova.

Na razstavi v Kranjski Gori Robičevo naravoslovno delo lahko podrobneje spoznate do konca januarja.