Država SHS, 2. del

V enem od svojih člankov moj oče opiše, kako je velika vojna uničila tri krščanske monarhije: carsko Rusijo, Avstro-Ogrsko in Nemški rajh. Slednjega so krivili za izbruh velike vojne. Zamenjali so jih nacionalizem, imperializem in tekma v oboroževanju. Bila je velika škoda, da je Avstro-Ogrska razpadla – takrat smo bili veliki in pomembni, sedaj smo pa vsi majhni.

Kako so Franckovi preživeli skozi vojno, oziroma kaj so počeli po razpadu Avstro-Ogrske?

Ob izbruhu vojne je bilo stricu Franclnu poverjeno vodenje tehnične službe v etapnem ozemlju in s tem odgovornost za obsežne rekonstrukcije, utrditve in gradnjo novih mostov, obrežnih zidov itn. na vseh državnih in deželnih cestah v zaledju fronte. Glej Uspehi strica Francla.

Njegov sin Ciril je bil od leta 1915 naprej predsednik višjega sodišča v Gradcu, po prevratu novembra 1918 pa je bil vpoklican v poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani, kjer je sodeloval pri organizaciji juristične uprave v Sloveniji. Glej Mondeno življenje bratov Pavlin. Tudi stric Aci in Atek sta bila vojaka v prvi svetovni vojni, stric Rejček pa je sodeloval v Pogačnikovi vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS).

Kot piše Roger Gogala v 'Slovenci v vojnah', je bil podmaršal Tomše v stari Avstriji zelo cenjen. Imel je dostop do dunajskega dvora, kar je bilo dano le izbrancem. Nanj so bili ponosni tudi v domači vasi: po navadi je prihajal domov na dopust v času cesarjevega rojstnega dne. Ko se je udeležil slovesnega cerkvenega obreda, so mu vaščani v cerkvi pogrnili preprogo vse do rdeče prekrite častne klopi. Gogala se sklicuje na pripovedovanja Tomšetovega vnuka, kapitana Jožija Pretnarja, ter na spomine hčerke Ane in nečaka Aleša Paulina (Atka), ki sta jih zapisala ob 50. obletnici Tomšetove smrti. Čaščenje strica Tomšeta spominja na Marianne von Lauda: svoji vnukinji je predala ljubezen in globoko spoštovanje do cesarja Franca Jožefa, tako da ga je slednja imela za nekakšnega daljnega družinskega člana. Glej Dolgotrajne zveze.

Dvorni kuhar Lovrenc Šturm se je vkrcal na bojno ladjo SMS Kaiserin Elisabeth, a se s poti ni vrnil. Njegova žena Helena je z otrokoma živela v Pulju, preživljala se je kot šivilja. Leta 1900 je mati sina z vlakom poslala k sorodnikom v Ljubljano, sama pa je vzela hčerko s seboj v Italijo. Po materini smrti leta 1914 se je tudi Rudijeva sestra Elizabeta ob izbruhu velike vojne zatekla k stricu Francu v Ljubljano, nato pa je odšla v Gradec (Graz). Glej otroka Lovrenca Šturma.

Poveljstvo soške fronte in vrhovna civilna oblast sta bila v Postojni. Do konca 1. svetovne vojne sta teta Pepca in Peter Keršič živela tam, saj je bil Keršič predsednik sodišča. Ohranjena je fotografija, na kateri se rokuje s habsburškim prestolonaslednikom (in kmalu zadnjim cesarjem) Karlom, ko je ta obiskal fronto. Po vojni je prevzel vodenje Ljubljanskega okrožnega sodišča, v Beogradu pa je bil član Državnega sodišča za zaščito države. Glej Trdne kmečke rodbine.

Dne 29. oktobra 1918 je bila razglašena Država SHS, ki se je že 1. decembra priključila Kraljevini Srbiji. Na seji vlade Kraljevine SHS 18. decembra v Ljubljani so med drugim sprejeli besedilo brzojavke regentu Aleksandru: »Narodna vlada SHS v Ljubljani sporoča Vaši Kraljevi Visokosti ob priliki Vašega rojstnega dneva najprisrčnejše čestitke. Ko praznuje slovenski narod prvikrat Vaš rojstni dan, izreka iskreno željo, naj Vam dodeli Bog mnogo let srečnega in blagoslovljenega vladanja. Predsednik Pogačnik.«