Država SHS, 1. del

Članek tokrat temelji na prispevkih iz Zgodovine na dlani ter iz Časopisa za zgodovino in naravopisje št. 4, 2018, letnik 89, nova vrsta 54. Zahvaljujem se tudi dr. Josefu Lauseggerju.

Rudolf Maister (1874–1934) je bil star 13 let, ko mu je umrl oče. Zanj je začel skrbeti stric, ki ga je navdušil za vojaški poklic, in ko se je zavedel, da bo moral sam poskrbeti zase, se je odločil za kariero častnika. Bil je dober učenec, nadarjen za več športov, tako da je na vojaških šolah in v službah hitro napredoval. Njegova mati je izhajala iz ugledne, zelo narodnozavedne družine. Rudolf se je poročil z Marijo Stergar, katere oče je bil znani zdravnik iz Ljubljane. Sama pa je bila družbeno in dobrodelno zelo aktivna.

Maistra so decembra 1914 premestili v Maribor, junija 1916 je tam postal začasni poveljnik okrožnega poveljstva. Marca 1917 so ga premestili v Gradec, kjer je bil povišan v majorja, v Maribor pa se je vrnil julija 1917 in tam ostal do razpada Avstro-Ogrske.

Josip vitez Pogačnik - Japica je leta 1908 postal podpredsednik državnega sveta na Dunaju. Zadnji parlament je bil sklican leta 1911, a med prvo svetovno vojno ni imel nobene vloge. So se pa že izoblikovali trije klubi poslancev. Leta 1917 je zadnji cesar Avstro-Ogrske, Karel I., znova sklical parlamentarce, Korošec pa je to priložnost izkoristil, da je prebral zahtevek SHS po neodvisni državi pod avstro-ogrskim žezlom. (Glej Spremembe monarhij, Cesarji Avstro-Ogrske in Avstro-Ogrski parlament)

Leta 1918 se je že napovedoval konec prve svetovne vojne, 3. marca tega leta je bila v Brest-Litovsku podpisana separatna mirovna pogodba med predstavniki centralnih sil in delno priznane Sovjetske zveze. Dne 13. maja je inž. Adolf Janda-Eble von Burgringen prevzel tehnično-vojaški odbor, Josip Tomše pa se je vrnil na Kranjsko. (Glej Podmaršal Tomše, Cesarji Avstro-Ogrske in Velika vojna)

Dne 17. avgusta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, predviden je bil kot svet za slovenske dežele in Istro, vodil pa ga je predsednik katoliške Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec. Bil je vrhovna, nadstrankarska organizacija. Ustanovili so narodne straže, uvedli slovenščino kot uradni jezik in postavili odseke za Štajersko, Koroško in Primorsko. Dne 16. oktobra je cesar Karel I. razglasil Ljudski manifest, 28. oktobra je Avstro-Ogrska priznala vojaški poraz ter Čehom, Slovakom in jugoslovanskim narodom odobrila pravico do samoodločbe. Slovenci smo v Ljubljani in v Zagrebu s Hrvati in Srbi, živečimi v monarhiji, 29. oktobra 1918 razglasili konfederalno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodni svet je postalo vrhovni organ. (Glej Donavska monarhija)

Dne 31. oktobra 1918 je Narodni svet imenoval narodno vlado SHS, Japica je bil imenovan za njenega predsednika. Novembra 1918 je Narodna vlada SHS objavila predhodnico prve slovenske ustave in s tem ji je bila omogočena prva samostojna obrambna politika. Začeli so se boji za ozemlja, najbolj znameniti med njimi je bil boj za jugovzhodno mejo vojvodstva Koroške. Dne 5. novembra so slovenske čete pod poveljstvom generala Maistra prispele v Rožno in Ziljsko dolino, jugoslovanski žandarji so zasedli Borovlje in Velikovec.

Država SHS je bila kratkega veka, saj se je že 1. decembra 1918 priključila Kraljevini Srbiji. Slednji sta se pa že konec novembra priključili Vojvodina in Kraljevina Črna gora. Nastala je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.