Društvene publikacije, 6. del

Okusi iz Prgarije, 2024

Prebivalce Zasipa so včasih poimenovali Prgarji, na katere nas ob prihodu v vas umerja tudi v letu 2019 postavljena tabla Prgarija – Dobrodošli v petih jezikih. Ženske so že v starih časih sušile tepke in prge mlele v prgino moko, iz nje pa so z dodajanjem pšenične moke pekle kruh. Ime tepka izhaja iz časa avstro-ogrske monarhije, ko je cesarica Marija Terezija ukazala ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi preprečevanja lakote množično nasadijo in razmnožujejo hruške. Kdor tega ni hotel, naj bi bil tepen. Tako se je hrušk prijelo ime tepka.

Zasluga, da se je prgarsko izročilo ohranilo do danes, gre nekdanji gledališko-folklorni skupini Prgarke, ki so kot sekcija Kulturno-umetniškega društva Zasip delovale vrsto let z lutkovnimi predstavami, gledališkimi igrami in drugimi dogodki. Tradicijo danes obujajo v Aktivu žena Prgarije pod mentorstvom predane domačinke Bojane Pipan, in sicer z raznovrstnimi in odličnimi jedmi, narejenimi po receptih njihovih babic. S svojo zvesto ekipo žena obujajo pozabljene stare recepte, ki jih potem gospe oblikujejo po svoje. V KUD Zasip se je tako porodila zamisel o knjižnem izročilu, zato so avtorji Bojana Pipan, Jerca Legan in Noah Charney spisali novo dvojezično monografijo Okusi iz Prgarije / Flavors from Prgaria, ki zajema številne preverjene in certificirane recepte za vse okuse, od slanega k sladkemu, z omakami in celo znamenitim žganjem.

Legenda o hruški tepki pripoveduje, kako je Marija Terezija s sajenjem te sorte hrušk poskušala omiliti lakoto, ki je bila posledica vojn. Tepke so namreč znane po tem, da se posušene ohranijo tudi več kot osem let. Zasip je imel krasno lego za njihovo rast. Tepk je bilo veliko, največ na pobočju osojnega Homa. Sadežev niso obirali z dreves, ampak so počakale na tleh in se medile. Medene so bile tako sladke, da se je kar cedilo iz ust, zelene in trde niso bile užitne. Medene, obtolčene so pridne gospodinje obrezale in skuhale marmelado ali pa so jih gospodarji kmetij namočili in skuhali v žganje – tepkovc. Najlepše so cele posušili ali narezali na krhlje in posušili. Sušili so jih na soncu in v kmečkih pečeh. Lepe medene tepke so se zgubale in postale stare – od tod ime prge. Prebivalci Zasipa so postali Prgarke in Prgarji, vas Zasip pa Prgarija. Pridne Prgarke so znale posušene prge dobro in na vse načine uporabiti. Predelane prge so dodajale raznim jedem: z moko v kruhu, kuhane so pretlačile in uporabile za razne nadeve za potico, zavitek, peciva … Dodale so jim lešnike, orehe, maline in jagode. Pripravljale so druge dobre jedi z dodatki krompirja, fižola, gob in ajde.