Društvene publikacije, 4. del

Črna umetnost: skozi čas in po poteh mojstra Janeza Rozmana, 2022

Mag. Dragica M. Sternad Kenda se je kot avtorica dela lotila z iskreno željo po ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine, kar je nujno za obstoj ranljive slovenske kulture, predvsem samosvojega in dragocenega slovenskega jezika. Nedvomno je treba ceniti in negovati številna prizadevanja grajskega tiskarja Janeza Rozmana, pomembna za Slovenijo, Gorenjsko in Bled. Vsi, ki so imeli kdajkoli privilegij stopiti na njegovo domačijo na Zgoši, so spoznali, kako velik in pomemben mojster je. V notranjosti se skriva izba, polna starinskih predmetov, umetelno izrezljanih lesenih in v usnje vezanih knjig, priznanj in medalj, ki jih je prejel za svoje delovanje. Del vrta je preuredil v srednjeveški tiskarski muzej, ki je v navezi z grajsko tiskarno na blejskem in celjskem gradu edinstven na Slovenskem. Tam je razstavljeno tudi njegovo delo – rekonstrukcija prve Gutenbergove lesene tiskalnice, na kateri je izumitelj tiskarskega stroja in umetnosti tiskanja z litimi črkami leta 1455 natisnil prvo Biblijo.

V obsežni dvojezični knjigi Črna umetnost: skozi čas in po poteh Mojstra Janeza Rozmana / Black Art: Through the Time and on the Ways of Janez Rozman so se za lažje razumevanje križišč na mojstrovih poteh najprej sprehodili skozi zgodovino tiskarstva, predvsem na Slovenskem, se posvetili vplivom papirničarstva ter vključili mejnike in ključne osebnosti, ki so skozi tiskanje dragocenih knjig ohranjale slovenski jezik. V drugem delu se posvetijo zanimivim pustolovščinam Janeza Rozmana, ki zaobjema tri desetletja ustvarjalnega duha tiskarja, velikega mojstra manufakture svojih stvaritev. S svojo energičnostjo ostaja navdih v grajski tiskarni na Bledu, kjer ga obiskujejo številni znani in manj znani ljubitelji tiskane besede in slike.

Ob prebiranju in spremljanju Rozmanovega angažiranja in ob pomembnejših kulturnih dogodkih, njegovi neomajni želji po prvem slovenskem tiskarskem muzeju v Sloveniji, neštetih ročno izdelanih tiskarskih mojstrovinah nam je eden od njegovih zapisov položil na srce, da zanj, za njegove ljubitelje, slovenski narod in potomce spišejo monografijo o zgodovini tiskarstva ter njegovih častitljivih poteh. Ob tem niso pozabili na njegovo drzno vizijo, viteški red ter številna priznanja, vtise in medijske sledi, ki ostajajo za njim. Gre namreč za to, da so se v KUD Zasip odločili pristopiti k Rozmanovi dediščini, saj gre za velikega ljubitelja »črne umetnosti«, domače in tuje knjige, črk in izdelave papirja, vedno znova urejenega, markantnega dolgobradega gospoda, pogosto preoblečenega v srednjeveška oblačila. Ko gospoda srečaš, se namreč predstavi kot Johannes Gutenberg ali Primož Trubar, kot Jožef Blaznik ali Janez Vajkard Valvasor, kot France Prešeren in drugi, ob koncu dne pa je spet ponosni mož, oče, dedek in prijatelj Janez.

Ustvarjalci publikacije so želeli sporočiti, kako zelo pomemben je njegov prispevek v kulturnem vsakdanu in da smo lahko ponosni na njegove dosežke, uresničene osebne zamisli, s katerimi se je približal vsem generacijam in desetletja odstiral zgodovino slovenskega tiska. V društvu so si želeli, da bi pomembno mojstrsko dediščino ponesli po vsem svetu, zato so publikacijo zabeležili tudi v angleškem prevodu z dr. Jerco Legan, ki je delo tudi uredila in oblikovala. Monografija v obsegu 201 strani z več kot 590 fotografijami je bila predstavljena v Festivalni dvorani na Bledu 9. maja ob dnevu Evrope.

(Se nadaljuje)