Draga Rezika, pozdrav z Jesenic!

Knjiga Pozdrav z Jesenic, ki je nedavno izšla pri založbi Medium iz Žirovnice, je več kot zgolj knjiga razglednic. V njej je sicer res objavljenih 210 razglednic Jesenic pred prvo svetovno vojno, ki jih je prispeval dolgoletni zbiratelj Dušan Prešern, a urednik knjige in avtor besedil Tone Konobelj ni želel, da bi bila knjiga zgolj katalog razglednic. Z uvodnim besedilom o Jesenicah pred prvo svetovno vojno in spremnim besedilom pod vsako od razglednic je sestavil zgodbo, v kateri se bralec sprehodi po Jesenicah, ki so bile takrat še trg, in spremlja njihov razvoj od leta 1890 pa do konca prve svetovne vojne. »Prav na razglednicah se je ohranil spomin na čas, ko so Jesenice doživljale velike spremembe,« je povedal Tone Konobelj.

Najstarejša razglednica

Najstarejša objavljena razglednica v knjigi je iz leta 1898, na njej so motivi železarne, nekdanjega plavža na Stari Savi in vile v Hrenovci. Na njej je napis: Gruss aus Assling (Pozdrav z Jesenic).

Na razglednicah so se sicer največkrat znašli kraji Jesenice, Sava, Hrušica, Koroška Bela, Javornik, Karavanke, Stol, Golica, Mežakla, Mirca, najpomembnejši objekti, med njimi železarna, železniška postaja, mostovi, ceste, včasih pa tudi hoteli, gostilne, trgovine ... Na nekaterih so upodobljeni pomembni dogodki, kot denimo obisk avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Fedinanda leta 1906 ob odprtju bohinjske proge, pa parada Bošnjakov pred odhodom na fronto, člani jeseniškega Sokola, tamburaši, rudarji v Savskih jamah, svečani sprevod ob proglasitvi Jugoslavije, Koroška Bela po bombardiranju leta 1917, možnaristi ...

Prostor za kratka sporočila

In kako so bile oblikovane tiste prve razglednice? Običajno so bile na slikovnem delu tri ali štiri sličice kraja, na drugi strani pa je bil zgolj prostor za znamko in naslov. Tako je bilo na prvi strani običajno zelo malo prostora za besedilo, sporočila so bila tako zelo kratka, denimo: Pozdrav z Jesenic! in ime, morda omenjen kak dogodek ... Zanimivo je tudi, da so bile razglednice vse do konca prve svetovne vojne natisnjene v slovenskem in nemškem jeziku, tako je bil navadno pripisan kraj Jesenice – Assling.

Številne razglednice so izdelali iz fotografij, avtorja večine sta bila znana jeseniška fotografa Fran Pavlin (1872–1945) in Andrej Čufer (1876–1944). Tone Konobelj v knjigi opisuje tudi njuno življenjsko pot, kot tudi življenje in delo Dušana Prešerna, ki je prispeval razglednice za knjigo.

Dolgoletni zbiratelj

Skoraj devetdesetletni Dušan Prešern (okrogli jubilej bo praznoval v začetku avgusta) je domačin, Jeseničan, ki je že od mladosti strasten zbiratelj. Kot je povedal, starine zbira že od gimnazijskih let, najpomembnejša je njegova zbirka starih novcev, v kateri so tudi številni izjemno dragoceni primerki. Bogata pa je tudi njegova zbirka skoraj 600 različnih razglednic. Nekaj več kot dvesto jih je vključenih v knjigo, s Tonetom Konobljem pa nameravata pripraviti še drugi del knjige, v katero bosta vključila razglednice, ki so izšle od leta 1918 pa do druge svetovne vojne.

»Z razglednicami sem želel predstaviti, kako so se razvijale Jesenice. Pravzaprav z razglednicami ohranjamo spomin na lepe čase Jesenic,« je povedal Dušan Prešern, zadovoljen, da bodo razglednice tudi s pomočjo knjige Pozdrav z Jesenic prišle med ljudi.