Divje rastline tudi zdravijo

Za Luka Kristanca in njegovo ženo Andrejo Papež Kristanc lahko zapišemo, da sta v mnogih pogledih naslednika pokojnega Daria Corteseja, slovenskega pionirja na področju raziskovanja užitnih divjih rastlin. Tudi avtorja več knjig o nabiranju in pripravi užitnih samoniklih rastlin, za katere pa je novincem vedno položil na srce, da jih ne gre spoznavati iz knjig, pač pa v živo. Tega recepta se držita tudi zakonca Kristanc iz Kranja, ki letos zaznamujeta deseto obletnico ustanovitve zavoda Divji vrt. »Cortese je v svojem raziskovanju do določene mere upošteval tudi zdravilnost divjih rastlin, midva sva to še nadgradila,« je povedal Kristanc.

Zgodba v svetu nabiralništva se je za Luko Kristanca začela v študentskih letih. »Začel sem s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, v četrtem letniku pa sem vzporedno vpisal še študij biologije, ker sem imel veliko željo tudi po tem znanju. Preprosto sem začutil, da potrebujem še nekaj več. Žena Andreja, takrat še moje dekle, je prav tako biologinja. V četrtem letniku študija medicine sem začel urednikovati v strokovni reviji Medicinski razgledi, raziskovati na Inštitutu za biofiziko, lotil sem se pisanja strokovnih in znanstvenih člankov in zasnoval področja, s katerimi se še zdaj ukvarjam. Z Andrejo sva namreč že pred skoraj dvajsetimi leti razvila idejo, da bi raziskovala užitnost, zdravilnost in uporabnost divjih rastlin. Zadnja leta preučujem tudi glive, ki so izredno zanimive in še slabše proučene kot divje rastline.«

Od toksikologije in farmakognozije do terapevtske prakse

Luka Kristanc se je dodatno izobraževal o strupenosti in zdravilnosti rastlin že v okviru doktorskega študija toksikologije na Fakulteti za farmacijo pri prof. dr. Samu Kreftu. »Mislim, da je to nujno, če želiš razvijati fitoterapevtsko zgodbo. Dobro moraš ne samo poznati rastline, ampak vedeti tudi, kaj vsebujejo, kako kaj pridobiti iz njih in kako to uporabiti pri zdravljenju. V svoji fitoterapevtski ambulanti že nekaj let svetujem ljudem, kako se zdraviti izključno s fitoterapijo, torej s pripravki iz rastlin in gliv, ali pa kako kombinirati te pripravke s sintetičnimi proizvodi, z uradnimi zdravili. Fitoterapija je dopolnilna metoda zdravljenja, ne alternativna zdravilska praksa. Sam nisem zdravilec, ampak sem zdravnik, ki v osnovni nabor metod priključuje fitoterapijo in ekoterapijo. Slednja je uporabna predvsem takrat, kadar želimo zmanjšati anksioznost, depresivnost ali pa motnje pozornosti in hiperaktivnosti pri otrocih. Skupine preprosto peljemo v gozd, pri čemer za zdravje nekaj naredita že zgolj gibanje in čuječnost v naravnem ambientu s fraktalnimi vzorci in fitoncidi, temu pa lahko dodamo še meditacijo in pripravke za krepitev psihofizične odpornosti. Priključimo lahko tudi zdravljenje z živalmi ali umetnostjo ter različne ergoterapevtske metode, kar pride prav denimo pri bolnikih z demenco in mladostnikih z motnjami v čustvenem razvoju. Vse te stvari smo v zadnjih letih že preizkušali v nekaj projektih s Fakulteto za zdravstvene vede v Novem mestu, kjer poteka tudi edini slovenski triletni fakultetni študij fitoterapije in kjer sem tudi sam predavatelj.«

Kot je pojasnil Kristanc, je samo na našem trgu vsaj 10 tisoč prehranskih dopolnil, dosti je slabih, kakšno tudi dobro. »Prav je, da tako zdravniki kot pacienti vedo, kdaj pride v poštev samozdravljenje, kdaj je najustreznejše zdravljenje po navodilih fitoterapevta in kdaj potrebujejo bolj rigorozno diagnostiko in terapevtsko obravnavo v okviru zdravstvenega sistema. Nujno je, da opolnomočimo medicinske strokovnjake in jih povežemo z zeliščarji, ki so pri nas izredno dobri. Ne le pacienti, celo velik delež zdravnikov ne ve, da imamo v galenskih laboratorijih naših lekarn ogromno zdravil rastlinskega izvora, od zdravilnih čajev do kapljic, kapsul do tablet. Čeprav zdravstvena zavarovalnica ne pokrije stroškov njihove uporabe, pa bi se po mojem mnenju to vsekakor moralo spremeniti, kajti to so prav tako zdravila z zagotovljeno učinkovitostjo in varnostjo.«

Znanje za vse

V okviru zavoda Divji vrt se veliko ukvarjajo z izobraževanjem. »Eno je izobraževanje laikov s 35-urnim tečajem zeliščarstva, v okviru katerega z Andrejo tečajnikom na treh terenskih ekskurzijah predstaviva okrog dvesto vrst uporabnih divje rastočih rastlin in razloživa bistvene značilnosti najpomembnejših botaničnih družin, na predavanjih in delavnicah pa jim poveva, katere učinkovine vsebujejo specifične rastline in kako iz njih pripraviti zdravilne pripravke.«

Drugo je 128-urni tečaj fitoterapije za zdravnike in vse druge z željo po bolj poglobljenem znanju uporabne botanike in fitoterapije, ki ga v zavodu Divji vrt s sodelavci izvajajo že tretje leto. Gre za edino tovrstno izobraževanje pri nas, ki ga z dodelitvijo licenčnih točk za zdravnike podpira tudi Zdravniška zbornica Slovenije, kot je pojasnil Kristanc. »Na obeh tečajih prikažemo tudi v praksi izdelavo zdravilnih pripravkov, od mazil, gelov, balzamov, tinktur, čajev ... To udeležence zelo zanima. Na 128-urnem tečaju jaz in prof. dr. Kreft poglobljeno predstaviva farmakologijo in toksikološke aspekte rastlinskih in glivnih učinkovin, po predkliničnem sklopu pa nadaljujemo s konkretnimi načini uporabe rastlinskih in glivnih pripravkov v različnih kliničnih situacijah. Tečajnike naučimo, kako uporabiti pripravke pri boleznih različnih organskih sistemov, npr. prebavil, srčno-žilnega sistema, sečil, kože in živčevja, kako lahko spodbudimo imunski sistem, zdravimo okužbe in dopolnjujemo onkološka zdravljenja ...«

V okviru tega fitotečaja so v zavodu v le treh letih izobrazili več kot štirideset zdravnikov, od teh je tri četrtine družinskih zdravnikov, kar nekaj pa je tudi pediatrov, ginekologov, fiziatrov in psihiatrov. Vsi ti bodo znali v svojem okolju svetovati, je prepričan Kristanc.

Ko košutnik zamenjaš s čmeriko

Kot pravi Luka Kristanc, se zgodi, da ljudje včasih v naravi naberejo napačne vrste. Denimo, da v žganju ne uporabijo košutnika, ampak ga zamenjajo s čmeriko. »Če vmes poseže sreča, košutnik zamenjajo zgolj z enim izmed jelenovcev, ki so prav tako užitni in zdravilni. Predvsem ponekod v Posavju sem zaznal navado, da korenine jelenovcev dajo v žganje. Korenine in tudi plodovi vsebujejo grenčine, polifenole, eterična olja in čreslovine, ki delujejo karminativno, diuretično, protivnetno in protimikrobno. Včasih pa se zgodi mnogo bolj nevarna zamenjava. Če ljudje zamenjajo košutnik s čmeriko, do česar pride, ko izkopavajo korenino, ko rastlina ne cveti, lahko pride do hudih motenj srčnega ritma, ki lahko ogrozijo življenje zastrupljenca.«

Luka in Andrejo navdušuje sicer narava v celoti, ne le rastline in glive, temveč tudi metulji, ptiči, hrošči, pajki ... V njej iščeta globino in širino ter najdeta svoje korenine in pristan. Andreja Papež Kristanc je pred leti napisala knjigo Užitne divje rastline, ki je razprodana, kasneje pa je izdala še dve igri spomin za otroke in odrasle na temo rastlin in žuželk. Luka Kristanc pa je pred nekaj leti po 10 letih raziskovanja in pisanja izdal knjigo Samonikle in užitne zdravilne rastline Slovenije, ki vsebuje več kot tisoč vrst pri nas rastočih užitnih in zdravilnih rastlin, zbranih v več kot 270 rodovih, s številnimi praktičnimi usmeritvami za pripravo jedi in zdravilnih pripravkov.

Izobraževalna platforma za laične nabiralce

Luka Kristanc je še posebej poudaril, da zadnji dve leti v Sloveniji obstaja tudi izobraževalna platforma za laične nabiralce, pri kateri poleg zavoda Divji vrt sodelujejo tudi Tina Mele, Katja Rebolj in Karmen Gajšek. Zelo uporabna platforma, ki poteka kontinuirano in znotraj katere redno gostijo predavanja strokovnjakov s področij sistematske in uporabne botanike ter naravovarstva.