Čivki iz preteklosti

»Muzikalnost oziroma neka oblika glasbe je postala zelo zgodaj pomemben del vsakdana naših prednikov. To je imelo verjetno tudi ključno vlogo pri njihovem kognitivnem razvoju in razvoju sposobnosti prožnih družbenih interakcij. Morda še pomembnejše pa je, da je glasba ali protoglasbena dejavnost podpirala nastanek metaforičnega področja ter s tem simbolnega razmišljanja in prenesenih pomenov. Šele takrat so se lahko razvili simbolni sistemi, kot so jeziki, pisave, mere in uteži, denarništvo in še veliko drugega. Ljudje so postali edina vrsta, ki se lahko sporazumeva z artikuliranim ustnim jezikom in ustvarja simbolne idejne kulture. Vendar je zakoreninjeno prepričanje, da se je simbolna revolucija začela s prihodom anatomsko modernega človeka v Evropo, po zaslugi arheologije preseženo. Oblike glasbenega vedenja in simbolnega razmišljanja so najverjetneje poznali že vsaj neandertalci in pri dokazovanju te teze je svoje prispevala tudi slovenska arheologija. Iz navedenega izhaja podnaslov razstave, ki pojasnjuje, da smo za ta projekt izbrali tri posebne vrste predmetov. Prvi sklop so arheološki predmeti, ki jih povezujemo z zvokom. To so bodisi glasbila – od prazgodovinskih piščali iz kosti jamskih medvedov prek antične dvojne piščali do novoveških železnih drumlic – bodisi ropotulje, ki so jih uporabljali pri ritualih ali kot otroške igrače. Drugi so predmeti, ki na sebi nosijo simbole ali so sami simbolni. To so prazgodovinske figurine, verjetno upodobitve nam nepoznanih božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli, predmeti v obliki živali, miniaturni predmeti in predmeti z vrezanimi figurami, ki pripovedujejo zgodbo kot nekakšen strip. In tretji so arheološki predmeti z najzgodnejšimi napisi. Med njimi so primeri venetske pisave na odlomku bronaste situle in na srebrni ploščici, zapisi imen lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti …« (str. 8–9)

Navedeni odlomek je iz uvoda v to knjigo, napisala ga je njena urednica Daša Pavlovič, ki je tudi vodja tega razstavnega projekta. Vsebino razstave opredeli njen podnaslov: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. V arheologiji torej ne gre le za snovne predmete, orodja, orožja, nakit in podobno, predmet njenega proučevanja so tudi nesnovni fenomeni. To imenitno razstavo je pripravilo deset slovenskih muzejev pod vodstvom Narodnega muzeja Slovenije, postavljena je v Cankarjevem domu še do 23. avgusta 2026. Vabljeni na ogled razstave in k branju njenega kataloga, ne bo vam žal.