Četrt stoletja Vinkovih jaslic

Srednja Bela – Jaslice Vinka Pfajfarja sicer vsebujejo osrednji prizor Svete družine, ki se večkrat ponovi, a zgodbe, ki jih je avtorjeva domišljija postavila okoli prizora, so različne. Med liki najdemo tudi take, nad katerimi se najbolj navdušujejo otroci. Tu so našle svoj prostor manjše in večje figurice znanih risanih junakov, tradicionalne božične figurice in tiste, ki predstavljajo stare obrti, kot sta čevljar ali mlinar.

Vsako leto kaj spremeni ali doda, tako je letos dodal kovačnico in nekaj pastirčkov. Mahu skoraj ne uporablja več, pove, imitira ga z zeleno podlago. Potreboval bi ga namreč precej več, kot ga dovoljuje nabrati zakon, pojasni.

Od blizu in daleč

Vinkove jaslice na Srednji Beli obiščejo ljudje od blizu in daleč. Pridejo peš, se pripeljejo. Med obiskovalci je veliko otrok, prihajajo družine, dedki in babice, ki se potem vračajo z vnuki, našteva.
Zaupa nam, da se med obiskovalci najdejo tudi taki, ki mu zaupajo svoje težave. Verjetno ima s tem kaj tudi njegova narava. Je prijazen in odprt sogovornik. Sicer pravi, da včasih že pri vratih zasluti, kdo nosi breme in ga nekaj teži. Jaslice pomirjujoče vplivajo na ljudi in njihovo razpoloženje, se strinjamo z njim.

Spominja se, da je bilo v prvih letih, ko nasploh na ogled še ni bilo toliko jaslic, obiskovalcev ogromno. V vrsti so čakali, da so vstopili na podstrešje, ga v pripovedovanju dopolni soproga Francka.

Vinko Pfajfar svoje jaslice postavi v prvem tednu decembra – do praznika sv. Miklavža, ogled pa je mogoč do drugega februarja, potem jih pospravi. Razstavljeno vsebino jaslic na podstrešju zamenja petdeset škatel.

Velike in majhne

Zanimiva je njegova pripoved o figuricah ovc, ki jih vidimo razstavljene v jaslicah. So velike in majhne, ene pa so še prav posebne – tiste, ki jih izdela sam. Te njegove ovčice so že odpotovale tudi po svetu. Podaril jih je namreč obiskovalcem z različnih koncev sveta, ki so si pri njem ogledali jaslice.

Vinko živi za jaslice

Lani ga je malce izdalo zdravje in je mislil, da jih ne bo postavil, a mu je vseeno uspelo. Ko jih postavi, od dneva do dneva niso enake, pove. Vsak dan obrne kako ovčko, prestavi pastirčka. Pravi, da »pade notri« in da pravzaprav vsako stvar vidi skozi jaslice. Zato se kdaj kakšen angelček znajde v hiši tudi poleti, se namuzne.

V tem decembrskem času pa oba s soprogo Francko slovita še po nečem: po odličnih domačih piškotih. Včasih jih razdelita med obiskovalce – naključne in najavljene – tudi devet kilogramov, še raje kakšnega več.

Poleg jaslic si v kleti njune hiše lahko ogledate tudi mali kovaški muzej.

Vstopnine za ogled jaslic ni, obiskovalci pa lahko pustijo prostovoljni prispevek in zapišejo nekaj besed v knjigo vtisov.